Na gozdnem robu pogosto srečamo grm z gosto krošnjo, v kateri so številni trni. Spomladi je odet v snežno belo cvetno preobleko, jeseni pa so na njem modri plodovi. To je črni trn (Prunus spinosa).

Črni trn je do 5 metrov visok listopadni grm ali manjše drevo, ki ima gosto in razvejano krošnjo. Kratki poganjki so pogosto spremenjeni v trne. Listi si enostavni, podolgovati in jajčasti ali eliptični. Robovi listov so napiljeni. Cvetovi so snežno beli na kratkih pecljih posamično ali po 2 ali tri skupaj. Imajo 5 venčnih listov. Črni trn cveti od marca do maja. Na začetku jeseni se razvijejo do 1,5 cm debeli modri koščičasti plodovi – trnulje. Koreninski sistem je plitev in dobro razvit.

Črni trn - Prunus spinosa
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), Biolib.de)

Črni trn je razširjen po skoraj vsej Evropi, Mali Aziji in delu severne Afrike. Razširjen je po vsej Sloveniji. Najbolje uspeva na zračnih, globokih in bogatih tleh. Bolj mu ustrezajo bazična kot kisla tla. Dobro uspeva na suhih tleh, dobro prenaša mraz in veter.

Črni trn je grm, ki je zelo pomemben pri tvorbi gozdnega roba. S koreninskim sistemom varuje tla pred erozijo. Plodovi so vir hrane za gozdne živali, ptice pa v njegovi krošnji najdejo varno zavetje za gnezdenje.

Črni trn je tudi zelo uporabna rastlina. V severni Evropi se uporablja za žive meje na robovih pašnikov. Uporabljamo ga v vrtnarstvu kot okrasno sorto.

Trnulje so užitne in se uporabljajo v številne namene. Če jih naberemo po prvi slani, potem nimajo kislo-trpkega okusa. Trnulje lahko predelamo v marmelado, sok, liker in druge alkoholne pijače ter jih vlagamo v kis. Listje se uporablja za čaj.

Les črnega trna je zelo trd. Je dober les za kurjenje ognja, saj proizvaja veliko toplote in malo dima. Uporablja se za sprehajalne palice, v lesni galanteriji in za ročaje orodja.