Jesenska vresa (Calluna vulgaris) je v sorodu s spomladansko reso, saj sodi v isto družino. Vendar pa sta si rastlini podobni le na hitro. Jesenska vresa cveti jeseni, porašča pa kisla tla.

Jesenska vresa je grmiček, ki zraste do 50 cm visoko, izjemoma do 100 cm. Ima pokončne in lahko lomljive poganjke. Pogosto raste skupaj več rastlin, ki tla gosto porastejo. Koreninski sistem je gosto razraščen. Listi so luskasti, enostavni in drobni. Dolgi so do 3,5 mm in 4-redno razmeščeni. Cvetovi so rožnati in razmeščeni v do 15 cm dolge grozde. Cveti od avgusta do oktobra. Oprašujejo jo žuželke in veter. Plodovi so okrogle glavice.

Jesenska vresa - Calluna vulgaris
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), Biolib.de)

Jesenska vresa uspeva v Sloveniji od nižin do subalpinskega pasu. Dobro raste na revnih in zakisanih tleh. Apnenčasta tla ji ne ustrezajo. Našli jo bomo v suhih, zakisanih in svetlih gozdovih, na resavah in tudi na barjih. Suša in mraz ji ne škodujeta, ravno tako dobro prenaša obilne količine snega.

Jesenska vresa je pomembna pionirska vrsta na kislih ali zakisanih tleh. Z gosto razvejanim koreninskim sistemom preprečuje erozijo, obenem pa preprečuje naravno pomlajevanje gozdov, kar lahko predstavlja težavo, če se preveč razširi. Predstavlja dobro jesensko pašo za čebele in je vir hrane v zimskem času za rastlinojedo divjad.

Vresa se uporablja za barvanje volne (na rumeno), za izdelavo metel, izolacijo, kot polnilo za vzmetnice, za kurjavo in za izdelavo košar. V preteklosti so jo uporabljali pri izdelavi piva namesto hmelja. Posušeni poganjki s cvetovi se kot čaj uporabljajo v zdravilstvu.

Jesenska vresa se uporablja tudi v hortikulturi. Različne sorte se med seboj razlikujejo po barvi cvetov. Uporabljamo jih v skalnjakih in kot pokrovno rastlino.