Med zgodnje spomladanskimi sprehodi po gozdu, v času, ko drevje še ni olistano, naletimo na zanimive grme. Na koncu olesenelega stebla in vejic imajo šopek zelenih listov, pod njim pa je večje število rožnatih cvetov. To je navadni volčin (Daphne mezerum).

Cvetovi navadnega volčina (Daphne mezereum)

Navadni volčin bomo srečali po vsej Sloveniji od nižin do subalpinskega pasu vse do 2000 m visoko. Uspeva v mešanih in listnatih gozdovih, na višinskih pašnikih in v grmičevju. Ustrezajo mu s hranili bogata apnenčasta tla. Zraste do 1,5 metra visoko, redko višje.

Ker potrebuje veliko svetlobe, cveti spomladi med prvimi v gozdu. Cvetovi so rožnati, lahko tudi temno rožnati. Nameščeni so v zgornjem delu stebla oz. na končnem delu veje pod listi v skupinah po tri. Imajo močan vonj. Cveti od februarja do aprila. Iz cvetov se razvijejo plodovi v obliki rdečih jagod velikih kot grahova zrna. Listi so veliki od 4 do 9 mm, klinasto zoženi pri dnu.

Navadni volčin je zelo strupena rastlina. Ob zaužitju plodov listja ali lubja se pojavi bruhanje in občutek davljenja. Prijemanje svežih plodov lahko povzroči izpuščaje.

Navadni volčin - Daphne mezereum
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), Biolib.de)

Navadni volčin se uporablja v hortikulturi. Zaradi zgodnjega cvetenja in uspevanja v senci listnatih dreves ga sadijo v vrtovih in parkih. Obstaja oblika z belimi cvetovi.

V Sloveniji uspevata še blagajev volčin (Daphne blagayana) in alpski volčin (Daphne alpina). Blagajev volčin so prvič našli pri nas na Gori pri Polhovem Gradcu. Od leta 1898 je zavarovan. Je do 30 cm visok grm z vednozelenimi usnjatimi listi in belimi cvetovi. Do 20 cvetov tvori belo kroglo. Plodovi so belo rumeni. Alpski volčin zraste do 50 cm visoko, redkeje do 100 cm. Listi so dolgi od 1 do 4 cm in široki do 2 cm. Cveti maja in junija in ima bele cvetove, ki imajo vonj po vaniliji. Uspeva do nadmorske višine 1900 m.