Motorna žaga je stroj, ki zahteva pravilno ravnanje in vzdrževanje. Redna skrb za brezhibnost motorja, varnostnih elementov, ohišja in žagalnega dela je obveznost vsakega lastnika. Redno vzdrževanje zagotavlja dobro delovanje motorne žage in varno delo z njo.

Največ jeze pri rokovanju z motorno žago povzroča njeno nepravilno delovanje ali nedelovanje. Ko pridemo v gozd, po možnosti v sečišče, ki je oddaljeno pol ure ali dlje hoda, bo največ slabe volje povzročila žaga, ki ne bo hotela vžgati. Enako bo vir slabe volje žaga, s katero bomo želeli doma požagati manjše drevo v soboto popoldne. V obeh primerih je servis predaleč, motorno žago pa potrebujemo takoj. V primerih, ko gre za manjše okvare ali neustrezne nastavitve, si lahko pomagamo sami. Včasih je težava malenkostna in jo lahko odpravimo v nekaj minutah.

Žaga ne reže, kljub polnemu plinu

Na žago smo namestili verigo, ki smo jo pred tem iz določenega razloga sneli (brušenje, zamenjava verige, itd.). Pri polnem plinu ob dotiku z lesom žaga ne reže lesa, pojavijo pa se tudi vibracije.

Verigo smo na meč namestili narobe. Verigo obrnemo.

Žaga slabo reže les

Žaga zelo slabo žaga in potrebuje nesorazmerno veliko časa, da prereže že majhen kos lesa. Žaganje je zelo drobno, lahko tudi v obliki prahu. Na mestu žaganja so črne ali temno rjave sledi – ožganine. Veriga se pregreva.

Verigo je treba nabrusiti.

Žaga se pri žaganju preobremenjuje

Med žaganjem po namestitvi na novo nabrušene verige pri polnem plinu žaga ne dosega enakega števila vrtljajev, kot sicer. Slišati je nekoliko zamorjeno. Pri držanju čutimo močan vlek proti lesu. Žaga lahko med žaganjem tudi močno trese (ni pogoj). Ostruščki so zelo veliki.

Veriga je nabrušena narobe. Globinske člene smo preveč pobrusili. Nekoliko odbrusimo rezalne člene.

Žaga reže postrani

Med žaganjem žaga reže postrani, čeprav jo skušamo voditi naravnost. Rez zavije v levo ali desno. Pri debelejših kosih lesa rez zavije v loku in onemogoči, da bi kos prežagali.

Zamenjati je treba meč motorne žage. Meč je preveč obrabljen in kanal je premalo globok, da bi vodil verigo naravnost. Meč je lahko poškodovan in kanali so preveč razširjeni. Obrabljen ali poškodovan meč je nevaren za uporabo in ga je treba zamenjati z novim.

Žaga med žaganjem močno trese

Če imamo starejšo žago, ki sčasoma začne močneje tresti, so se verjetno izrabili blažilniki in jih je treba zamenjati.

Če žaga trese po namestitvi na novo nabrušene verige, je lahko veriga narobe nabrušena, kar povzroča dodatne vibracije.

Če žaga trese tudi, kadar je neobremenjena, gre lahko za okvaro motorja in jo mora pogledati serviser.

Med žaganjem se močno kadi z verige

Med žaganjem se začne močno kaditi z verige in meča. Pri tem se pojavijo škripajoči ali cvileči zvoki.

Žaga ne maže verige. Lahko smo pozabili doliti olje za mazanje verige ali pa se je pokvarila črpalka za dovod olja za mazanje verige na meč. Če se začne kaditi z verige, takoj ustavimo žago in počakajmo, da se meč in veriga ohladita. Verigo zamenjamo z novo. Če se veriga pregreje, lahko postane nevarna za uporabo in je bolj nagnjena k pretrganju. Meč dobro pregledamo in ga zamenjamo, če kaže znake poškodb (prekomerna obraba). V žago nalijemo olje za mazanje verige in preverimo delovanje črpalke za olje.

Hladna žaga ne vžge

Kljub več potegom zaganjača se žaga ne zažene.

Vzrokov je lahko več. Lahko je okvarjen uplinjač, napaka na svečki, zamašen zračni filter, napačen način vžiganja ali kaj drugega. Najprej preverimo, ali izvajamo postopek vžiga po navodilih proizvajalca. Pomembno je, da pravilno uporabimo čok ("zaug"), da nastavimo plin in da ne pozabimo premakniti stikala za izklop žage v položaj za delovanje (start). Običajen postopek zagona motorne žage je, da najprej prestavimo stikalo za izklop žage v položaj za delovanje, nastavimo čok, plin damo na polovico (če ima žaga to možnost), nekajkrat potegnemo zaganjač, dokler ne zaslišimo, da se je motor malo sam zavrtel. Nato čok izklopimo in damo plin na polovico ali pa nastavimo gumb oz ročico za zagon. Večkrat potegnemo zaganjač, dokler se žaga ne zažene. Če se v nekaj potegih ne zažene, ponovimo postopek od začetka.

Preverimo nastavitve uplinjača v skladu z navodili proizvajalca. Pregledamo zračni filter in ga po potrebi očistimo. Preverimo svečko in jo po potrebi očistimo, zamenjamo ali nastavimo.

Če nepravilno vžigamo žago (npr. s stikalom za izkop žage nastavljen na izklop), lahko zalijemo valj in svečko z bencinom (»zazaugamo«). Pravilen postopek je, da odstranimo svečko in jo osušimo, ter nato ponovimo z zagonom. Če nadaljujemo z zaganjanjem, se bo žaga prej ko slej zagnala, nato pa lahko pričakujemo, da bo skozi izpuh pritekel bencin in žaga bo nekaj časa delovanja močno kadila.

Segreta žaga se ne zažene

Žaga je segreta po daljšem obdobju delovanja do 5 minut po ustavitvi. Dolivanje bencina žago ohladi. Vzroki so lahko podobni kot pri težavah z vžigom hladne žage.

Če se zagreta žaga zažene samo v enem (nenavadnem) položaju (postavljena pokonci, nagnjena močno naprej ali nazaj), potem je po vsej verjetnosti okvarjen uplinjač in ga je treba zamenjati.

Motor po zagonu nima prave moči - žago duši

Po zagonu po pritisku na plin motor ne razvije polne moči, vrtljaji nihajo in motor deluje, kot da bi ga nekaj dušilo.

Vzrok za takšno delovanje je lahko zamašen zračni filter, zamašen filter za bencin, napaka na uplinjaču, umazana svečka ali napačna razdalja med elektrodama na svečki. Po potrebi nastavimo uplinjač, očistimo zračni filter in preverimo svečko.

Lahko je to tudi znak pomanjkanja goriva.

Motor po zagonu močno kadi

Pripravili smo novo svežo mešanico goriva. Po zagonu žaga sicer deluje normalno, vendar se iz nje nenormalno veliko kadi. Dim je modre barve.

Po vsej verjetnosti smo naredili mešanico, v kateri je preveč olja. Z delom lahko nadaljujemo, vendar tvegamo, da se nam po daljšem času delovanju umaže svečka, ki jo bo treba očistiti.

Dim pri izpuhu lahko nakazuje tudi na napačno nastavitev uplinjača ali pa okvaro uplinjača.