Gozdovi imajo velik vpliv na okolje izven svojih meja. Ti vplivi so posledica ekoloških ali okoljskih vlog gozda. V preteklosti se tem vlogam ni posvečala večja pozornost, saj jih tudi niso dobro poznali. Danes pa imajo velik pomen, ne le na lokalni, temveč tudi na globalni ravni. Gozdarsko razvite dežele, kamor lahko štejemo tudi Slovenijo, posvečajo zelo veliko pozornost varovalni, biotopski in hidrološki funkciji gozda. Zaradi teh vlog imajo gozdovi zelo veliko vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb.

Varovalna vloga gozda

Varovalno vlogo imajo gozdovi, ki ščitijo zemeljsko površino pred erozijo. Takšni gozdovi preprečujejo nastanek zemeljskih plazov, usadov, kotaljenje kamenja in skal, vodno in vetrno erozijo, nastanek snežnih plazov in druge premike zemljine. Prav tako lahko zaustavijo že napredujoče plazove ali pa ublažijo njihove posledice.

Drevesa preprečujejo erozijo z vsemi svojimi deli. Krošnje oslabijo veter in mu preprečijo, da bi bil tik ob tleh močan. S tem se prepreči odnašanje zemlje in listnega odpada, ki zemljo izboljšuje (omogoča nastanek humusa). Krošnje zadržujejo padavinsko vodo in v močnih nalivih preprečujejo, da bi deževnica prehitro prišla do tal v preveliki količini, da bi lahko odnašala zemljo. Z debli preprečujejo nastanek snežnih plazov, jih zavrejo ali preusmerijo. Na plitvih rastiščih, kjer je plast zemlje majhna, gozd ščiti humus pred pretiranim razpadanjem in izpiranjem. S koreninami drevesa utrjujejo teren in preprečujejo nastanek zemeljskih plazov in usadov. Gozdovi z drevesi, ki uspevajo na vlažnih rastiščih, izsušujejo tla. Gozdovi ob rekah in potokih preprečujejo razjedanje bregov.

Gozdove, ki imajo poudarjeno varovalno vlogo, imenujemo varovalni gozdovi. Običajno so na strmih terenih, ob vodah in na drugih problematičnih lokacijah. Posebna oblika varovalnih gozdov so gozdovi, ki ščitijo prometnice pred močnim vetrom (npr. burjo).

Značilnost varovalnih gozdov je, da je celotno gospodarjenje in izkoriščanje povsem podrejeno njihovi varovalni vlogi. Sečnja in spravilo se izvajata zelo skrbno in premišljeno, da se ne zmanjša varovalna sposobnost. Pogosto ti gozdovi z vidika pridelave lesa niso ekonomski, zato se v njih izvajajo le najnujnejša gojitvena dela, ki zagotavljajo ohranjanje varovalne funkcije.

To vlogo vrednotimo tako, da ocenimo škodo, ki bi nastala, če gozda ne bi bilo.

Hidrološka vloga

Gozdovi imajo velik vpliv na vodo. Padavinsko vodo zadržujejo in preprečujejo, da bi odtekla po površini. Gozd čisti podtalnico, stoječe in tekoče vode. Prav tako zadržuje vodo in povečuje zaloge vode. Hidrološka ali vodna vloga je zelo pomembna na območjih virov pitne vode.

Dežne kaplje se najprej ustavijo na listih najvišje v krošnji. Po njih počasi spolzijo navzdol do nižjih listov in tako naprej, dokler kapljice ne pridejo do najnižjih listov. Od tam kapnejo na tla. Del deževnice počasi odteče po vejah in deblu, del pa je ostane na listih. Čas, ki ga voda potrebuje do tal, se močno podaljša, s tem pa se prepreči, da bi se površina tal preveč prepojila z vodo in bi voda začela teči po površju.

Vodni tok iz gozda je bolj enakomeren. Potoki in reke, ki izvirajo na gozdnatih območjih, imajo manjša nihanja količine vode. Ob dežju narastejo manj in v sušnih obdobjih količina vode manj upade.

Gozdovi z močno izraženo hidrološko vlogo imajo vpliv na tekoče vode daleč stran od gozda. Preprečujejo ali blažijo poplave in v sušnih obdobjih ohranjajo večjo količino vode ter preprečujejo presihanje potokov in rek. V primeru vodnih zajetij imajo vpliv na kakovost in količino pitne vode.

V gozdovih z izraženo hidrološko vlogo so ukrepi takšni, da ne pride do zmanjševanja te vloge. Pri sečnji in spravilu ter drugih delih v bližini vodnih zajetij je treba posebno pozornost posvetiti preprečevanju iztekanja maziv in goriva iz strojev, za mazanje verig motornih žag pa je treba uporabljati biorazgradljiva olja.

Hidrološko funkcijo je zelo težko ovrednotiti. Določanje vplivov je zelo zahtevno in zapleteno, ker je težko določiti do kam vse vplivi segajo.

Podnebna vloga

Vpliv gozda na podnebje je lokalnega in regionalnega značaja, vpliv gozdov na klimatske razmere pa je tudi globalnega značaja. Zaradi izsekavanja tropskih gozdov se spreminja podnebje na širšem območju posameznih celin. Zaradi izsekavanja večinoma postaja podnebje bolj sušno.

Vplivi gozda na lokalno podnebje so veliki in najlažje jih je zaznati v mestih, ki so obdana z gozdovi. Gozd na eni strani ščiti mesta in kmetijske površine pred vetrom in pozebo, v poletnih suhih in vročih dnevih pa hladi okolico. Gozd povzroči mešanje zraka in s tem dotok hladnega in svežega zraka v mesta. Mesta v bližini gozdov so veliko bolj prijetna za bivanje.

V dolinah lahko gozd predstavlja pregrado, ki zaustavi hladen zrak, ki se premika navzdol po dolini. Gozd ublaži sunke vetra in poveča mešanje zraka.

Gozdovi imajo velik vpliv na blaženje posledic učinka tople grede. Za tvorbo lesa potrebujejo ogljik, ki ga dobijo iz ogljikovega dioksida. Količina ogljikovega dioksida, ki povzroča učinek tople grede, v ozračju se povečuje zaradi uporabe fosilnih goriv. Drevesa sproščeni ogljikov dioksid razgradijo na ogljik in kisik. Kisik sprostijo v ozračje, ogljik pa uporabijo za tvorbo lesa. Tako uporabljen ogljik se ne sprosti v ozračje, dokler les ne propade (zgnije, zgori). To pa je lahko tudi nekaj stoletij.

Ker vsi gozdovi vplivajo na podnebje, imajo vsi podnebno vlogo. Gospodarjenje z njimi prilagajamo tej vlogi predvsem tam, kjer imajo močne lokalne vplive, kot je zaščita pred vetrom ali pozebami. Tu pazimo, da s posegi ne vplivamo na sposobnost zaščite.

Podnebno vlogo ali klimatsko funkcijo gozda je zelo težko vrednotiti. Še vedno ne poznamo vseh podnebnih mehanizmov in posledično ne moremo oceniti, kakšen je dejanski vpliv gozdov, ki bi ga bilo mogoče ovrednotiti.

Higiensko – zdravstvena vloga

Gozd neposredno vpliva na zmanjševanje hrupa in škodljivih snovi, ki jih človek s svojim delovanjem sprošča v okolje. Najbolj učinkovit je pri zmanjševanju količine prahu, aerosolov, plinov in radioaktivnih delcev.

Gozdovi varujejo pred onesnaženjem naše bivalno in delovno okolje, kmetijske površine, rekreacijske površine in podobno. Gozdovi okoli industrijskih objektov ali con zmanjšujejo vpliv škodljivih izpustov in hrupa. Preprečujejo, da bi se prah širil po okolici in filtrirajo drobne delce, ki so škodljivi. Absorbirajo pline in preprečujejo širjenje aerosola. Drevesom to škoduje, zato se njihova življenjska doba skrajša. Poleg tega pa tudi pospešujejo mešanje zraka in s tem zmanjševanje količine škodljivih snovi na ožjem območju.

Gozdovi so zelo dobra zvočna pregrada, saj dušijo zvok. Zelo dober učinek imajo okoli prometnic in industrijskih objektov. Najbolj so učinkoviti iglasti gozdovi, ki to funkcijo uspešno opravljajo tudi v zimskem času. Gozdovi, ki so pretežno sestavljeni iz listavcev, pozimi bistveno slabše blažijo hrup, ker listje odpade. Za učinkovito blaženje hrupa mora biti pas gozda širši od 50 m.

Gozdovi imajo pomembno vlogo v okolici zdravilišč, kjer je pomembno, da je zrak čim bolj čist. Bolj svež zrak ima ugoden vpliv na zdravljenje številnih bolezni.

Pri gospodarjenju z gozdovi, ki imajo poudarjeno higiensko – zdravstveno funkcijo moramo večjo pozornost posvetiti drevesnim vrstam. Pospešujemo tiste vrste, ki so bolj odporne proti onesnaženju.

Vrednotenje higiensko – zdravstvene vloge je zelo zahtevno in zelo težko izvedljivo.

Biološka vloga

Gozd je življenjsko okolje za številne rastlinske in živalskih vrst. Nekatere med njimi so ogrožene in trudimo se, da bi preprečili njihovo izumrtje. V gozdovih, kjer živijo ogrožene vrste, je biološka vloga poudarjena.

Bukovi gozdovi, ki v Sloveniji prevladujejo, predstavljajo življenjsko okolje za okoli 4.000 živalskih vrst, od katerih jih okoli 1.000 živi le v bukovih gozdovih. Uničenje bukovega gozda pomeni izginotje teh 1.000 živalskih vrst.

Pri gospodarjenju z gozdovi, kjer je poudarjena biološka ali pestrostna funkcija, se prilagajamo življenjskemu ciklu živali. Gozdnih del ne izvajamo v obdobjih, ko imajo živali nov zarod. Pospešujemo rastlinske vrste, ki predstavljajo vir hrane za ogrožene živali in gozd prilagajamo tako, da nudi primerno življenjsko okolje za ogrožene živalske in rastlinske vrste. Poudarjena biološka funkcija ne preprečuje koriščenja lesnopridelovalne vloge, zahteva le nekoliko več prilagajanja in bolj premišljene posege v gozd.

Biološke vloge ni mogoče finančno ovrednotiti.