Gozd ne nudi človeku le lesa in gozdnih sadežev ter vpliva na okolje, v katerem živimo. Velik pomen ima tudi na naše vsakdanje življenje. Gozd je prostor za rekreacijo, sprostitev in meditacijo. Določeni deli gozdov vsebujejo zanimiva drevesa in so zanimiva za turistični obisk. Gozdovi varujejo kulturno in naravno dediščino.

Pomembnost socialnih vlog gozda je vedno večja in povečuje se tudi njihova ekonomska vrednost, ki tu in tam že presega vrednost lesa. Ekonomsko vrednotenje socialnih vlog, z izjemo turistične, je težko in v nekaterih primerih tudi nemogoče.

Turistično – rekreacijska vloga

Gozd je prostor, kjer je mogoče priti v stik z naravo, se sprostiti, umiriti in rekreirati. Gozdovi v bližini mest in manjših krajev so privlačni za ljudi, da jih redno obiskujejo. V okoljih zdravilišč ima gozd tudi zdravilni učinek na zdravljenje. Zaradi prostega dostopa do gozdov je mogoče v njem izvajati številne dejavnosti, povezane z rekreacijo.

S turističnega pomena so gozdovi pomembni, saj imajo posreden ali neposreden vpliv na turistične dejavnosti. Krajini dajejo značilen videz, ki je številnim turistom všeč. Pomembni so za zdraviliški turizem. Gozdovi močno privlačijo tisti segment turistov, ki ga privlači narava in naravne znamenitosti in gibanje v naravi. V sklopu tega je mogoče razvijati različne dejavnosti, kot so treking, kolesarjenje po gozdnih cestah, foto lov, opazovanje divjih živali ipd. Pomembno vlogo ima tudi lovski turizem. Skupnosti, ki delujejo usklajeno, lahko gozdove zelo dobro izkoristijo v turistične namene, prihodek pa je lahko bistveno večji, kot pa od prodaje lesa.

V bližini mest in vasi imamo gozdove za vsakodnevno rekreacijo. Obseg teh gozdov je določen z oddaljenostjo od roba naselja, ki jo človek prehodi v 30 minutah hoje. Te gozdove ljudje dnevno obiskujejo, da se rekreirajo in sproščajo. V oddaljenosti ene ure vožnje z avtom imamo izletniške gozdove, kamor se ljudje odpravljajo večinoma ob koncih tedna na daljše izlete. V teh gozdovih se zadržujejo dlje časa in prehodijo večje razdalje.

V gozdovih s poudarjeno turistično – rekreacijsko vlogo moramo gospodarjenje nekoliko prilagoditi. Da preprečimo hojo izven poti, uredimo in označimo gozdne poti. Večina obiskovalcev bo hodila po poteh in ne po brezpotju. Pred začetkom sečnje drevja namestimo opozorila o poteku sečnje in spravila lesa, da obiskovalci ne zaidejo na delovišče. Kadar gre za večje posege v dobro obiskane gozdove, je pred posegom smiselno obvestiti lokalno skupnost, da ne pride do morebitnih negativnih odzivov zaradi nerazumevanja.

Vrednotenje te vloge je zahtevno, saj moramo meriti turistične in rekreativne učinke.

Estetska vloga

Gozdovi so všečen element krajine. S svojo podobo močno zaznamujejo Slovenijo in brez njih bi bila naša dežela videti povsem drugačna. Zelena barva in struktura, ki jo opazimo pri opazovanju gozdov z daljave, deluje pomirjujoče. Estetsko oblikovan in vzdrževan gozdni rob polepša videz krajev in vpliva na estetsko doživljanje krajine. Gozd je tudi odličen za zakrivanje objektov in drugih elementov, ki kvarijo videz krajine: peskokopi, usadi, tovarne in industrijske cone, skladišča, odlagališča odpadkov itd. V nekaterih primerih je prisotnost gozda v krajini nezaželena. To so območja razvalin, razgledišč in podobno.

Do estetske vloge gozda imajo ljudje različen odnos in različne predstave. Te so odvisne predvsem od tega, kakšno podobo o gozdu so si ustvarili v otroštvu. Estetske vloge gozda se ljudje v veliki meri ne zavedajo in jo zaznajo šele, ko se gozd močno spremeni ali pa je uničen. Na te spremembe običajno reagirajo zelo čustveno.

Pri gospodarjenju z gozdovi moramo upoštevati estetsko vlogo gozda, saj imajo vsi gozdovi to vlogo. Samo gospodarjenje v našem okolju zaradi tega ni omejeno z izjemo na določenih lokacijah, kjer je treba biti bolj skrben in bolj previden pri posegih v gozd.

Estetske vloge gozda ekonomsko ni mogoče ustrezno ovrednotiti.

Dediščinsko – varstvena vloga gozda

Nekateri gozdovi so naravni spomeniki in jih moramo ohraniti. Gozdovi lahko predstavljajo del naravnih in kulturnih spomenikov. Gozdovi so lahko življenjsko okolje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Vse te gozdove moramo zaščititi in ohraniti.

Pogosto so ti gozdovi del naravnih parkov, krajinskih parkov ali naravnih rezervatov. Zanje veljajo posebni omejeni pogoji gospodarjenja in vse posege je treba izvesti v skladu z navodili institucij, ki skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

Izobraževalna vloga

Gozdovi, ki imajo izobraževalno ali poučno funkcijo, so namenjeni seznanjanju javnosti z naravo, gozdom in gozdarskimi dejavnostmi. V teh gozdovih so urejene gozdne učne poti, gozdarski muzeji na prostem in sestoji, kjer so ohranjene stare oblike gospodarjenja. Velik je pomen teh gozdov za izobraževanje novih generacij gozdarjev in gozdnih delavcev, zato jih uporabljajo srednje šole in fakulteta. V gozdovih v bližini šol se občasno izvaja poučevanje učencev in dijakov in pa obiski vrtčevskih otrok.

Gospodarjenje v gozdovih s poudarjeno izobraževalno vlogo prilagodimo tako, da ohranjamo izobraževalne elemente. Na območju gozdnih učnih poti moramo v primeru gozdnih del poskrbeti za varnost obiskovalcev in po potrebi poti za čas del zapreti.

Izobraževalna vloga je pogosto tesno povezana s turistično – rekreacijsko vlogo.

Raziskovalna vloga

Gozdovi z raziskovalno vlogo so namenjeni raziskovanju in proučevanju naravnih zakonitosti gozda in odzivom na ukrepe ter posege v gozd. Skozi raziskovanje in spremljanje gozdov strokovnjaki pridobivajo znanje, ki ga prenesejo na uporabnike gozdov.

V gozdovih z raziskovalno funkcijo so postavljene stalne ali začasne raziskovalne ploskve, na katerih potekajo poskusi oz. se spremlja stanje in spremembe gozda. Večje gozdne raziskovalne površine so gozdni rezervati. V teh gozdovih naj bi bil dostop do teh površin omejen, da ne prihaja do človeškega vpliva. Gozdovi z raziskovalno vlogo so običajno odmaknjeni od krajev in pomembnejših prometnic, da je obisk čim manjši. Lahko imajo tudi ograjene predele, kamor dostop ni mogoč.

Gospodarjenje s takšnim gozdom je močno omejeno in se mora prilagajati zahtevam raziskav. Vsi posegi so načrtovani s strani raziskovalne institucije, ki raziskave izvaja.

Obrambna vloga

Gozd predstavlja taktični in strateški element pri bojevanju. Zagotavlja rezervo hrane in surovin, ovira prehod in nudi skrivališče. Gozd je nepogrešljiv element pri gverilskemu načinu bojevanja in nudi številne taktične prednosti. To so med drugo svetovno vojno izkoriščali borci NOB. Gozd jim je štiri leta nudil zatočišče in skrivališče, od koder so se uspešno borili proti sovražnikom.

Vsi gozdovi imajo obrambno vlogo. Večjega vpliva na samo gospodarjenje z gozdom ta vloga nima. Pomembno je le, da na območjih, kjer je malo gozdnih površin, te varujemo.