Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (2017) zelo podrobno določa, kako se meri napake v lesu in kakšen vpliv imajo na kakovost lesa. Način merjenja in ugotavljanja napak se uporablja za les iz državnih gozdov.

Napake se vedno primerjajo s premerom na mestu merjenja, razen pri ugotavljanju kvarnega vpliva krivosti, koničnosti, zavitosti, grčavosti in rovov žuželk. Pri določanju kvarnega vpliva napak srca sortimenta se meri velikost napake glede na premer čela. Upošteva se tisto čelo, kjer je napaka v srcu največja. Kakovostne zahteve, ki so opredeljene s številom napak na meter dolžine, se nanašajo na najslabši meter sortimenta. Kvarni vpliv napak v srcu ter sprememb naravne barve lesa se meri na čelu, kjer je napaka največja.

Napake v srcu so trohnoba, sprememba (naravne) barve lesa (npr. rdeče srce pri bukvi, mokro srce pri jelki, rjavost pri smreki), ekscentričnost, dvojno srce in kolesivost. Mokro srce pri jelki, ki ima povečano vlažnost in izrazito spremenjeno barvo, se obravnava kot sprememba naravne barve lesa enako kot rjavost pri smreki.

Napake oboda so obodna trohnoba, obodna sprememba naravne barve lesa, mehanske poškodbe, žlebatost.

Nepravilnosti oblike okroglega lesa

Ovalnost: razlika med večjim in manjšim premerom glede na srednji premer na sredini hloda. Razlika do 1/10 premera ni napaka.

Žlebatost: globina žleba glede na premer na mestu merjenja. Žlebatost je napaka, kadar sega globlje od srednjega premera sortimenta. Meri se, kjer je največja, in se primerja s premerom na mestu merjenja.

Koničnost: povprečni premer se meri na obeh koncih sortimenta najmanj 5 cm vstran od čel. Pri sortimentu s korenovcem se območje korenovca ne upošteva pri merjenju koničnosti. Rezultat se izrazi kot razlika obeh premerov v cm/m razdalje med obema mestoma merjenja izraženo v cm/m na eno decimalno mesto natančno. Sortimenti s koničnostjo do 1 cm/m so polnolesni/ravni. Rezultat se pri hlodovini listavcev izrazi kot razlika med premeroma čel, ki jo delimo z dolžino, glede na premer večjega čela (do 1 % ni napaka).

Krivost: največja razdalja med zamišljeno krivo osjo okroglega lesa in ravno črto, ki gre skozi srce obeh čel ali največja razdalja med okroglo konkavno (usločeno) površino in ravno črto, ki se dotika skrajnih notranjih točk obeh površin čel. V primeru prvega sortimenta s korenovcem se referenčna ravnina pomakne nad območje korenovca. Višina loka se meri na milimeter natančno. Krivost je lahko izražena v cm/m na eno decimalno mesto natančno ali v odstotkih glede na srednji premer sortimenta (zaokroženo na 1 % natančno). V primeru dvojne (večkratne) krivosti se sortiment razdeli s teoretičnimi prerezi na ravne dele oziroma na dele z enojno krivostjo. Meri se krivost vsakega dela, kot pri enojni krivosti.

Nepravilnosti anatomske zgradbe okroglega lesa

Hitrost rasti (širina branike): izmeri se zunanji 75 % značilni polmer na enem čelu okroglega lesa. Na tej razdalji se prešteje število branik. Razdalja se deli s številom branik in rezultat se izrazi v mm.

Ekscentričnost: na enem čelu se meri razdalja med strženom in geometričnim središčem preseka, izražena v cm ali kot odstotni delež premera preseka.

Dvojno srce: razdalja med centroma src (strženoma) glede na premer čela.

Zavitost: izbere se 1 m dolg kos oboda, kjer je zavitost največja. Na kosu okroglega lesa se s korenovcem izbere ta del vsaj 1 m vstran od debelejšega konca. Meri se odmik lesnih vlaken od vzporednice vzdolžne osi kosa okroglega lesa na razdalji 1 m. Rezultat merjenja se izrazi v cm na meter ali kot odstotni delež. V primeru, da je vrednost pod 5 %, se šteje, da sortiment nima zavitosti. Rezultat se pri hlodovini listavcev izrazi kot največji odklon vlaken na metru glede na srednji premer večjega čela sortimenta.

Grče pri iglavcih: zrasle in nezrasle grče: meri se najmanjši premer grč.

Zdrave grče pri listavcih: meri se premer grče.

Trohneče grče pri listavcih: meri se premer grče.

Slepice: meri se globina in premer pred zaraščanjem (polovica višine bradavice).

Poškodbe lesa zaradi fizikalno mehanskih vplivov

Obodne razpoke/pokline (velja tudi za zimavost): meri se globina razpok glede na premer čela.

Zunanje razpoke: meri se dolžina razpoke glede na premer čela (razen če ni drugače določeno v kakovostnih zahtevah).

Kolesivost: če kolesivost zajema več kot 1/2 oboda se meri premer glede na premer čela (popolna kolesivost). Če kolesivost zajema manj kot 1/2 oboda se meri premer predvidenega premera krožne razpoke glede na premer čela (delna kolesivost).

Sprememba naravne barve lesa

Sprememba naravne barve na obodu: meri se globina glede na premer čela ali pa se ugotovi le njena prisotnost.

Sprememba naravne barve v srcu: meri se premer glede na premer čela ali pa se ugotovi le njena prisotnost.

Neprava črnjava: meri se povprečni premer neprave črnjave glede na premer čela ali pa se le ugotovi njena prisotnost.

Obodna trohnoba: meri se globina glede na premer čela ali pa se ugotovi le njena prisotnost.

Trohnoba v srcu: meri se premer glede na premer čela ali pa se ugotovi le njena prisotnost.

Poškodbe, ki jih napravijo žuželke

Rovi ličink: ugotovi se prisotnost luknjic, nastalih zaradi žuželk. Lahko se ugotovita tudi premer luknjic in vrsta žuželke, ki jih je povzročila (majhne do vključno 3 mm; velike nad 3 mm).