Vrsta: tisa, Taxus baccata
Status: naravna znamenitost

Solčavska tisa (pojavlja se tudi ime Hribernikova tisa) ni najdebelejša, niti ne največja v Sloveniji, vendar pa ne zaostaja prav veliko za Vrablovo tiso in Jurševim tisovcem. Leta 2001 so ji namerili prsni premer 108 cm in višino 13 m, obseg pa je presegel 340 cm. Ker raste zelo počasi (letni prirastek v premeru 0,4 mm) njene mere danes niso bistveno večje. Njena ocenjena starost je od 700 do 900 let, nekateri pa ji pripisujejo tudi več. Zaradi svoje starosti sodi med najstarejša slovenska drevesa.

Tisa raste na Šturmovem hribu nad Solčavo na grebenu skoraj na gozdnem robu. V neposredni bližini je bila nekoč kmetija, danes pa sta ohranjena le skedenj in ena hiša, ki je lepo obnovljena in ima črno kuhinjo. Tisa je zaščitena z leseno ograjo v bližini pa so klopi in miza, kjer se je mogoče odpočiti po vzponu.

Drevo je močno razvejano in s polomljenim vrhom. Iz debla na številnih mestih poganjajo novi poganjki. Vrh je polomljen, kar je posledica udarov strele, ki jih je skozi življenje doživela več in so posledica izpostavljene lege.

Solčavska tisa ni zanimiva za javnost šele zadnje čase. Že v 19. stoletju so jo opazili različni popotniki. Leta 1904 so člani Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva do tise speljali poti in postavili klop.

Dostop

Težavnost: srednja

Do Solčavske tise vodi krožna Tematska pot do Solčavske tise. Njeno izhodišče je pri centru Rinka. Do tise se lahko odpravimo na dva načina.

Strmejša pot se začnem pred vhodom v informacijski center in se spustimo po asfaltni ulici do Savinje, ki jo prečkamo preko lesenega mostu. Takoj za mostom zavijemo levo in nadaljujemo po označeni strmi poti. Do tise bomo hodili 20 do 30 minut. (Poleti 2019 je bila pot zaradi podrtega drevja zaprta, zato je smiselno v centru Rinka preveriti stanje poti).

Druga, manj strma možnost je, da od centra Rinka nadaljujemo v smeri Ljubnega in v križišču za peščenim parkiriščem zavijemo levo v smeri Podolševe. Nadaljujemo po asfaltni cesti do table za vas Podolševa, kjer zavijemo levo na peščeno pot, kamor nas usmeri lesena tabla z napisom Tisa.

Nadaljujemo z vzponom in pred drugo hišo zavijemo levo, kamor nas usmeri smerokaz. Gremo mimo lesene zapornice in prečkamo potok. Nadaljujemo po gozdni vlaki, dokler nas tabla ne usmeri desno na gozdno stezo.

Po nekaj sto metrih se bo steza končala na gozdni vlaki. Ko gozdna vlaka zavije desno, nadaljujemo naravnost po gozdni stezi, ki nas bo pripeljala prav do tise. V zadnjem delu je steza na pobočju zelo ozka in obstaja nevarnost zdrsa. Celotna pot po gozdu je lepo označena z markacijami, videli pa bomo tudi nekaj informativnih tabel. Po tej poti bomo do tise hodili 40 do 50 minut.

Uporabljeni vir: Šmid Hribar, M. 2010: Solčavska tisa. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.