Gaber

Vitli Krpan

V Sloveniji sta v gozdovih razširjena navadni gaber (Carpinus betulus) in črni gaber (Ostrya carpinifolia). V Istri in na Krasu je razširjen kraški gaber (Carpinus orientalis).

Navadni gaber

Navadni gaber (Carpinus betulus) je razširjen po skoraj vsej Sloveniji. V skupni lesni zalogi ima 6,1 % delež.

Navadni gaber zraste do 30 m visoko in doseže premer do 1 m. Deblo je običajno vzdolžno žlebasto. Skoraj se gladka in srebrno siva. Listi so dolgi do 12 cm in široki do 5 cm z dvojno nažaganim robom. Cveti aprila in maja, plodovi dozorijo oktobra. Dobro uspeva na bogatih, svežih in zmerno vlažnih tleh. Najdemo ga tudi na poplavnih tleh. Ne prenaša zbitih tal. Dobro prenaša senco, saj je sencozdržna vrsta.

Les je zelo trd in slabo obstojen. Njegova gostota je od 500 do 820 kg/m3. Je slabo cepljiv. Uporablja se za kurjavo in za izdelavo delov nekaterih glasbil.

Navadni gaber lahko uporabimo za živo mejo, saj dobro prenaša obrezovanje. Uporablja se tudi kot okrasno drevo, znanih pa je več različnih sort.

Najdebelejši gaber pri nas raste v Zaborštu pri Kostanjevici na Krki in se imenuje Kuharjev navadni gaber. Ima obseg 470 cm in višino 15 m.

Črni gaber

Črni gaber (Ostrya carpinifolia) je razširjen po vsej Sloveniji. Največ ga je na Krasu.

Črni gaber zraste do 20 m visoko in doseže do 50 cm premera. Izjemna drevesa so lahko debelejša. Koreninski sistem je globok in dobro razvit. Skorja je temna skoraj črna in močno razbrazdana. Listi so do 13 cm dolgi in do 6 cm široki, na robu dvakrat napiljeni. Cveti aprila in maja, plodovi dozorijo julija in avgusta. Dobro uspeva na južnih toplih pobočjih, kjer so tla revna in imajo majhno sposobnost zadrževanja vode. Potrebuje veliko sonca.

Les je trd in težak. Njegova gostota je od 860 do 920 kg/m3. Njegov les zaradi trdote ni cenjen. Črni gaber je pomemben kot pionirska vrsta, ki porašča gola strma in topla pobočja.

 

Drevesne vrste na Slovenskem