Letošnji januar je bil zanimiv mesec. Najprej je bilo nenavadno toplo, sledila pa je močna ohladitev in močno sneženje, ki pa je bilo omejeno na samo posamezne predele in predvsem na višje predele. To je ustvarilo zanimive kontraste, ki smo jih lahko opazovali pri sprehodu skozi gozd, če smo začeli v dolini in se dvignili npr. na 800 m ali višje.

Letošnji december je bil nekaj časa hladen, deževen in tudi snežen, v drugi polovici pa se je obrnilo in sneg je skopnel, temperature pa so, razen v višje ležečih krajih, večinoma nad lediščem. Naši nižinski gozdovi, pa tudi številni na višjih nadmorskih višinah so kopni in sneg je mogoče najti le na višje ležečih predelih naše države. Za konec leta sem se odpravil na Smrekovec, ki je nekako ločnica med Savinjsko in Koroško, z njega pa je zelo lep pogled na velik del naše države, pa tudi onkraj meja. Priporočam za obisk, sploh v poletnem času.

Črnivec je prelaz med Gorenjsko in Štajersko med Kamnikom in Gornjim Gradom. Je na 902 m nadmorske višine. V povezavi z gozdom je postal poznan leta 2008, ko je na njegovem območju prišlo do vetroloma, ki je na obsežnem območju podrl vsa drevesa in spremenil videz krajine. Izvedena je bila sanacija vetroloma s sadnjo in danes je na tem območju mlad gozd.

Mraz, sneg, led in rjavo sivo so besede, ki bi najbolje opisale januarski sprehod po gozdu. Zmrznjena tla nas ščitijo pred blatom, suho listje pa prijetno šumi pod nogami, če tal ne prekriva sneg. Sprehod po gozdu sredi zime, ko ni snega, pa je vse prej kot dolgočasen. Le bolj »široko« moramo opazovati in dojemati gozd, ki nas obdaja.

Sprehajati se po gozdu je vedno zanimivo, ne glede na letni čas. Nekoliko drugačna izkušnja pa je, če gozd obiščemo ob začetku sneženja, ko že zapade ravno toliko snega, da so tla prekrita. Takrat se gozd prikaže v povsem drugačni luči, kot smo vajeni. Tanka snežna odeja razkrije številne skrivnosti in poudari tisto kar običajno sicer spregledamo.