Mraz, sneg, led in rjavo sivo so besede, ki bi najbolje opisale januarski sprehod po gozdu. Zmrznjena tla nas ščitijo pred blatom, suho listje pa prijetno šumi pod nogami, če tal ne prekriva sneg. Sprehod po gozdu sredi zime, ko ni snega, pa je vse prej kot dolgočasen. Le bolj »široko« moramo opazovati in dojemati gozd, ki nas obdaja.

Drevje brez listja slabo duši zvok. Tako lahko tudi sredi gozda, precej oddaljeni od vasi, mesta ali glavne ceste, slišimo zvoke civilizacije, če nismo ravno v večjem gozdnem kompleksu, ki ga obdajajo hribi. Pa še tam bomo morda slišali zvok motorne žage, ki se neovirano širi med debli daleč od sečišča. Sicer pa je v prvi polovici januarja v gozdu bolj ali manj tišina. A v drugi polovici se že začnejo pogosteje oglašati ptice. Bliža se njihov čas parjenja.

In kaj opazovati v gozdu, ki je potopljen v zimsko spanje? Namesto da se osredotočimo na posamezna drevesa in rastline, raje opazujmo gozd bolj široko. Urejenost in razporejenost dreves, ki tvorijo različne vzorce, je zagotovo nekaj zelo zanimivega. Najbolje to opazimo, če smo na bregu in pogledamo navzdol in navzgor. V ravninskih gozdovih pa lahko opazujemo različne razvojne faze.

Če se januarja in februarja odpravimo na sprehod v gozd, se primerno opremimo, glede na vreme. Če je topleje, potem bomo verjetno naleteli na blato, če pa je hladno in morebiti zasneženo, pa bodimo previdni, da ne bomo zdrsnili na poledenelih tleh.