Pohorski gozdovi se od večine drugih slovenskih gozdov razlikujejo po tem, da so bolj vlažni in imajo veliko površinskih voda. Razlog tiči v metamorfnih kameninah, ki tvorijo kamninsko podlago in ne prepuščajo vode v nasprotju z apnenčastimi kameninami, ki prevladuje v drugih delih Slovenije. V kotanjah se tvorijo barja in močvirja. Na Pohorju prevladujejo iglasti gozdovi, vendar pa bomo našli tudi listnate bukove gozdove. Tla so marsikje poraščena z zelnatimi rastlinami, na bolj vlažnih območjih pa so prekrita z mahovi.

Slovenski gozdovi so pestri. Ne glede na to, kje v Sloveniji smo, lahko v njih uživamo. Pred kratkim sem se podal na Bloke in v bloške gozdove. Na Blokah se veliko kmetijskih površin zarašča. Dober opazovalec lahko hitro opazi, kdaj je v starem gozdu, kdaj pa zaide v gozd, ki je pred nekaj desetletji prerasel travnik ali njivo.

Za tokratni majski sprehod sem se odpravil v Belo krajino, natančneje v krajinski park Lahinja. Krajinski park obsega sedem kilometrov zgornjega toka reke Lahinje z njenim izvirom. Tu se gozd prepleta z reko v prijetni in spokojni harmoniji. Lepo urejene in označene poti vodijo mimo številnih naravnih in kulturnih spomenikov. Spoznavamo lahko številne obvodne rastline in drevesa in uživamo v sprehodu v gozdu ob tako počasi tekoči reki Lahinji, da njenega toka skoraj ne bomo opazili.

»Pomlad je tu,« bi lahko zaklical, ko sem se vrnil s tokratnega sprehoda skozi gozd. Lani decembra je bil gozd pogreznjen v zimsko spanje navkljub ne tako zelo nizkim temperaturam. Čeprav je sedaj gozd na prvi pogled videti precej podobno kot decembra, pa je povsod videti znake prebujanja. Toplo sonce prodira skozi gole krošnje in boža gozdna tla, ki se počasi segrevajo.

Letošnji december je izredno topel. Namesto da bi bili gozdovi, vsaj tisti nekoliko višje ležeči, odeti v bel zimski plašč, so videti bolj kot zgodaj spomladi. Le drevesa nimajo nabreklih popkov, ki komaj čakajo, da se odprejo, temveč so potopljena v globok zimski spanec. Namesto zmrznjenih tal nas bodo pričakale luže in blato, namesto škripanja snega pa šumenje odpadlega listja. Mraz nas ne bo ščipal v lica, grelo pa nas bo šibko decembrsko sonce.