Na območju kočevskih gozdov so predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij 20. maja 2021, tik pred začetkom Tedna gozdov 2021, uradno odprli Pragozdno pot Krokar, ki bo obiskovalce popeljala do roba tega prvinskega bukovega gozda, od leta 2017 uvrščenega na seznam svetovne naravne dediščine Unesca.

Pragozdna pot Krokar pomeni velik korak k ureditvi in usmerjanju obiska na območju gozdov, ki so pod zaščito Unesco. Krožno speljana Pragozdna pot Krokar je dolga približno dva kilometra s 150 višinskimi metri razmeroma strmega vzpona. Skozi gozdni rezervat Borovec popelje obiskovalce do roba Pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja vanj občudujejo mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja. Na najvišji točki poti, vrhu Cerk, lahko obiskovalci uživajo v razgledu na obsežne gozdove Kočevske.

Pri informacijski tabli Pragozdne poti Krokar (fotografija: ZGS)

Pragozd Krokar skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik in še 76 različnimi območji v 12 evropskih državah v okviru največjega skupinskega vpisa na seznam Unesco predstavlja najdragocenejše ostanke evropskih starodavnih bukovih gozdov. Gozdni rezervat Pragozd Krokar, s površino 74,5 ha največji od 4 pragozdnih ostankov na Kočevskem, je v lasti države. Z ostalimi gozdnimi rezervati v Sloveniji, ki skupaj merijo več kot 9.500 hektarjev, predstavlja simbol slovenskega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Več kot 60 % vseh slovenskih gozdnih rezervatov je na območju državnih gozdov, ki jih od leta 2016 upravlja SiDG. Kočevsko je tudi največje in najbolj gozdnato slovensko območje Natura 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 km2. 

Oznake pragozdne poti Krokar (fotografija: ZGS)

Pri projektu vzpostavitve Pragozdne poti Krokar sta sodelovala Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Pragozdna pot Krokar ima izhodišče na parkirišču pod Cerkom, do katerega pridemo tako, da iz smeri Borovca prečkamo prelaz Strma Reber in nato zavijemo na prvem odcepu levo.