Zavod za gozdove Slovenije je izvedel merjenje višine duglazije, ki raste v celjskem Mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju. Drevo je visoko 67 m, prsni premer je 150 cm, ocenjen volumen pa 27 m3. Pečovniška duglazija, ki so jo poimenovali Gaberka, je za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem.

Pečovniška duglazija je novo najvišje drevo v Sloveniji, raste pa v Pečovniku pri Celju. Po zadnjih natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov Območne enote Celje Zavoda za gozdove Slovenije meri v višino 67,02 m. To je za dobre štiri metre več od Sgermove smreke na Koroškem, ki pa ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Po dostopnih podatkih je tudi šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Obseg njenega debla na višini 1,3 metra od tal je 470 cm, premer 150 cm, ocenjen volumen pa 27 m3 lesa. Stara je okoli 140 let in je v dobrem stanju.

Film o merjenju Gaberke:

Zadnjih 20 let so celjski gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije načrtno spremljali rast duglazij v celjskem Mestnem gozdu v Pečovniku ter nadgrajevali prve raziskave iz sredine prejšnjega stoletja. Skupina gozdarskih strokovnjakov pod vodstvom mag. Roberta Hostnika je doslej evidentirala 210 velikih dreves duglazije. Od 101 drevesa, ki jim je bila izmerjena višina, jih 46 % presega višino 50 metrov, 10 % pa višino 55 metrov. Prve duglazije so v Mestnem gozdu v Pečovniku posadili leta 1883.

Merjenje duglazije, ki se je izkazala za drugo najvišje izmerjeno drevo v Evropi (fotografija: Zavod za gozdove Slovenije).

Duglazija (Pseudotsuga menziesii) izvira iz zahodnega dela Severne Amerike. Je drevesna vrsta iz družine borovk, kamor sodijo, med drugim, tudi bori, jelke, macesni, smreke in cedre, ki doseže najvišje višine. Najvišja duglazija, ki raste v ZDA presega 100 m višine. Raste hitro in je bolj odporna od smreke na sušo. Zato se o njej razmišlja, da bi jo lahko pri nas sadili v gozdovih namesto smreke, ki jo v tem stoletju zdelujejo ujme in gradacije škodljivcev, kar je povezano s podnebnimi spremembami.

Za predstavitev velikank iz celjskega mestnega gozda je v pripravi nova tematska pot, ki bo obenem tudi nova pohodniška pot na priljubljeno Celjsko kočo.