V živalskem svetu poznamo pojav albinizma. Albinizem je genetska bolezen pri kateri se ne tvori pigment. Prizadene sesalce, plazilce, dvoživke, ribe, ptice in tudi človeka. Albinizem se pojavlja tudi pri rastlinah, vendar na drugačen način in je običajno smrten. Albino rastline zelo hitro propadejo, zato jih praktično ne najdemo.

Albinizem pri rastlinah nastane, kadar rastlina ni sposobna tvoriti klorofila. Klorofil je zeleno barvilo, ki je ključnega pomena pri fotosintezi. S fotosintezo si rastline zagotavljajo hranila za življenje. Rastline, ki niso sposobne tvoriti klorofila, so bele ali pa zelo bledo zelene barve. Običajno propadejo takoj, ko izčrpajo zaloge hranil v semenu. Le v Severni Ameriki bomo našli nekaj albino sekvoj, ki pa ne presežejo 20 metrov v višino. Ta drevesa preživijo, ker se njihove korenine spojijo s sosednjimi drevesi, na račun katerih potem živijo.

Albino sekvoja (foto: Cole Shatto GFDL ali CC-BY-SA-3.0)

Delni albinizem pri rastlinah, predvsem drevesnih in grmovnih vrstah, je zaželen v hortikulturi. Vzgojili so več različnih sort, ki imajo liste delno brez klorofila. Takšni listi so dvobarvni – beli in zeleni. Proizvedejo manjšo količino hranil, vendar še vedno dovolj, da preživijo. Poznane so nekatere vrste host, ki imajo liste delno obarvane belo in številni grmi, ki imajo bele in zelene liste. V stanovanju ali pisarni imamo lahko fikus, ki ima liste delno bele.

Albinizem pri rastlinah je posledica pomanjkanja klorofila, zato takšne rastline nimajo veliko možnosti za preživetje v naravi. Druge rastline jih prehitijo v boju za obstanek. V hortikulturi pa lahko s pomočjo človeka bujno uspevajo.