Iz projekta LIFE Lynx so sporočili, da ima ris Goru, ki so ga lani preselili iz Romunije, pri nas že prvo potomko. Gre za mladiča risinje Teje iz Male Gore, ki so ga januarja letos odlovili, mu nadeli telemetrično ovratnico in ugotovili, da je samica. Z genetskimi analizami so potrdili, da je oče mladiča ris Goru.

Populacija risa, ki si jo delita Slovenija in Hrvaška, je trenutno izredno majhna in izolirana, njeni osebki pa so med seboj zelo sorodni, zaradi česar ji grozi izumrtje. Stopnjo sorodnosti bodo v okviru projekta LIFE Lynx znižali z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene (karpatske) populacije. Prva od 14 risov, ki jih nameravajo vključiti v populacijo v Sloveniji in na Hrvaškem, sta bila risa Goru in Doru iz Romunije.

Letos so sodelavci nevladne organizacije ACDB, partnerji projekta LIFE Lynx iz Romunije, že ujeli tri rise, ki bodo preseljeni v Dinaride. Dva risa bodo naselili v dinarske gozdove v Sloveniji, en ris pa bo izpuščen na Hrvaškem, na območje Narodnega parka Paklenica na Velebitu. Prostor za karanteno v Sloveniji je že pripravljen, risa pa bodo pripeljali takoj ko bodo opravljeni vsi veterinarski pregledi in urejena dokumentacija.

Risinja Mala in njena mama Teja (fotografija: LIFE Lynx)

Za uspeh naselitve je ključnega pomena, da se geni doseljenih risov vključijo v populacijo. S pomočjo telemetričnih podatkov, fotografij s foto-pasti in genetskih analiz so potrdili, da je do tega že prišlo. Zabeležili so prvega potomca risa Goruja, risinjo, ki so jo poimenovali Mala. Goruja so aprila 2019 pripeljali iz Romunije v Slovenijo, 15. maja 2019 pa ga lovci in projektni sodelavci izpustili iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku. Po izpustu je ris Goru prišel na območje teritorija risinje Teje na Mali Gori. Njuno srečanje so zabeležili s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki jih nosita oba risa. Do parjenja med Tejo in Gorujem je prišlo v obdobju njunega druženja v prvem tednu junija, ko samice evrazijskega risa sicer navadno že kotijo, Teja pa je mladiča skotila avgusta.

Risinja Teja in njena potomka risinja Mala (video: LIFE Lynx):

Risinjo Malo so sodelavci projekta z oddelka za Biologijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani v januarju opremili s telemetrično ovratnico. Ker je Mala manjša, kot so običajno risi v tem času, ima tudi manjše možnosti za preživetje po tem, ko jo bo mama zapustila. Telemetrična ovratnica bo tudi omogočila, da bodo projektni sodelavci po potrebi lahko Mali s hranjenjem pomagali preživeti kritične mesece do popolne osamosvojitve.