Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je temelj slovenskega gozdarstva, ki ga izvajamo že številne generacije. Na pobudo Občine Radlje ob Dravi je bilo sonaravno gospodarjenje z gozdovi vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. S tem vpisom je slovensko gozdarstvo dobilo dodatno strokovno prepoznavnost.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi skupaj s trajnostnim in večnamenskim upravljanjem predstavlja tri stebre, na katerih temelji slovensko gozdarstvo, Slovenija pa je med vodilnimi državami v Evropi na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Znanje in veščine o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi se prenašajo z različnimi oblikami izobraževanja, za kar skrbijo različne gozdarske organizacije. Te samostojno ali skupaj s pedagoškimi in raziskovalnimi ustanovami izvajajo različne oblike izobraževanj za lastnike gozdov, skrbijo za strokovno izpopolnjevanje gozdarskih strokovnjakov in s pomočjo gozdne pedagogike prenašajo znanje na različne ciljne skupine.

Med najpomembnejšimi ukrepi sonaravnega gospodarjenja je vključevanje varstva biotske raznovrstnosti v upravljanje z gozdnimi ekosistemi. Pri tem je izpostavljena nega gozda, ki se izvaja s premišljeno sečnjo. Ta z vplivom na svetlobne razmere oblikuje primeren gozdni sestoj, ki omogoča rast in razvoj domačih drevesnih vrst, nego preostalega gozdnega sestoja in varovanje gozdnih tal. Takšna ureditev daje velik pomen podrobnostim v gozdnih ekosistemih in oponašanju razvojnih procesov, ki se odvijajo v pragozdovih.

Poleg koordinatorja vpisa Koroškega pokrajinskega muzeja so pri pripravi gradiv sodelovali še Združenje za sonaravno gospodarjenje z gozdovi Pro Silva Slovenija, Zavod za gozdove Slovenije ter Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete.