Letošnji december je bil nekaj časa hladen, deževen in tudi snežen, v drugi polovici pa se je obrnilo in sneg je skopnel, temperature pa so, razen v višje ležečih krajih, večinoma nad lediščem. Naši nižinski gozdovi, pa tudi številni na višjih nadmorskih višinah so kopni in sneg je mogoče najti le na višje ležečih predelih naše države. Za konec leta sem se odpravil na Smrekovec, ki je nekako ločnica med Savinjsko in Koroško, z njega pa je zelo lep pogled na velik del naše države, pa tudi onkraj meja. Priporočam za obisk, sploh v poletnem času.

Kot že ime pove, so gozdovi na Smrekovcu in okoli njega večinoma smrekovi, tu pa tam pa je tudi nekaj bukve. Smreke so zaradi nadmorske višine večinoma zdrave, saj podlubniki na teh višinah še ne povzročajo večje škode, kar pa ne pomeni, da se v prihodnje ne bo spremenilo. Podnebne spremembe imajo zelo pozitiven vpliv na širjenje podlubnikov in težave z njimi lahko pričakujemo tudi na višjih nadmorskih višinah, kjer ji do sedaj ni bilo.

Sprehod skozi zimski visokogorski gozd zaznamuje predvsem tišina. V odmaknjenih gozdovih ni slišati hrupa civilizacije (prometa, industrije), temveč se s tišino mešata le šum vetra in občasno oglašanje ptic.

Drevesa v gorskih gozdovih rastejo počasneje. Rastna doba je krajša, drevesa običajno dosežejo manjšo višino, so bolj čokata in tista, ki so na bolj odprtem, tudi poškodovana od vetra. Pa tudi sneg s svojo težo vpliva na drevesa. Veje gorskih smrek so običajno bolj prožne, da se lažje povesijo pod težo snega.

Kadar se odpravimo v visokogorski gozd pozimi, kadar je sneg, se moramo ustrezno opremiti. Kakovostni pohodni čevlji, ki segajo preko gležnjev, so nuja, pa tudi dereze bodo so potrebne, če so poti poledenele ali pa je sneg zelo trd in zbit. Krplje pa olajšajo hojo po sveže zapadlem ali pa mehkem snegu. Pa ne pozabimo, da je hoja po snegu običajno bolj naporna kot po kopnem.