V začetku decembra, natančneje 10. decembra 2022, je okoli 150 prostovoljcev, ki so se danes zbrali na območju pogorelega gozda nad Mirnom, posejalo 100 kg semen dreves, ki bodo sanirala požarišče velikega kraškega požara. Posejali so semena dreves javorja, kraškega gabra in maklena ter s tem naravi omogočili, da tudi sama obnovi gozd.

Semena toploljubnih listavcev, ki so primerna za setev na Krasu, so nabrali gozdarji na organiziranih akcijah nabiranja semen, pri tem pa so se jim pridružila tudi nekatera podjetja s svojimi zaposlenimi. Ker je nabrana semena treba čim prej posejati, je akcija potekala v deževnem vremenu. A to udeležencev ni preveč motilo, saj jih je gnala želja, da naravi vrnejo, kar ji je poletni požar vzel – ne le mogočnih dreves, ampak tudi ves gozdni obnovitveni material, s katerim se obnavljajo drevesne vrste.

Po navodilih strokovnjakov iz Zavoda za gozdove Slovenije so se prostovoljci razporedili v skupine in v vrstah sejali ter zakopavali semena. Tako so uspeli posejati seme na približno 12 hektarjih uničenega gozda na območju Mirenskih borov. V želji, da bi seme vzklilo v čim večji meri in ne končalo kot hrana različnim živalim, je bilo seme predhodno zaščiteno z naravnim preparatom.

Akcijo je vodil Boštjan Košiček, vodja Območne enote Sežana Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je uvodoma vsem udeležencem zahvalil za sodelovanje in njihov prispevek k obnovi gozdov na pogorelem Krasu. Ob dogodku je povedal: »S setvijo semen primernih drevesnih vrst želimo prehiteti razrast ruja, robide, srobotov in drugih vrst in pospešiti razvoj gozda. Veliko nevarnost predstavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki v našem okolju še nimajo naravnih sovražnikov in drugih dejavnikov, ki bi omejevali njihovo prekomerno razrast. V bližini se množično pojavlja veliki pajesen, ki je sposoben naseliti celotno po požaru prizadeto površino. Z vnosom avtohtonih vrst se ta možnost precej zmanjša.«

Prvi koraki sanacije poškodovanih gozdov so se torej začeli že v letošnjem letu, večina v načrtu sanacije opredeljenih del pa bo izvedenih v letih 2023 in 2024. Glede na načrt sanacije pogorelega Krasa, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo do konca leta v javno razpravo, so stroški sanacije ocenjeni na več kot 24 milijonov evrov.

Fotografije: Center obnove pogorelega Krasa