Po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je po avgustovskem obilnem deževju in julijskem vetrolomu poškodovanih več kot 1500 km gozdih cest v 67 občinah, od katerih jih je večina še vedno neprevoznih. To onemogoča gospodarjenje na približno 15 % površine slovenskih gozdov. Škodo v gozdovih in na gozdnih cestah po uradni dolžnosti popisuje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih in na gozdnih cestah.

Za razliko od julijskega vetroloma so obilne padavine v začetku avgusta 2023 večje poškodbe povzročile na gozdnih prometnicah kot na gozdnih sestojih. Največ poškodb je v severnem delu Slovenije v porečjih rek Drave, Savinje, Kamniške Bistrice, Sore in Mure. Po prvih ocenah je poškodovanih več kot 1.500 km gozdnih cest v 67 občinah, od katerih jih je večina še neprevoznih. Te gozdne ceste odpirajo postopoma in trenutno onemogočajo gospodarjenje na približno 15 % površine slovenskih gozdov oziroma 150.000 ha. Približno 1/3 teh gozdnih cest odpira dostop tudi do posameznih kmetij, zaselkov in turističnih objektov predvsem na območju Koroške, Zgornje Savinjske doline in Gorenjske. Glavne poškodbe na gozdnih cestah so zaradi rekordnih padavin predvsem naplavine, plazovi in usadi, poškodovani so mostovi, podporni zidovi in prepusti. Še vedno je več gozdnih cest neprevoznih tudi na območjih julijskih vetrolomov.

Takšne škode na gozdnih cestah v zgodovini Republike Slovenije še ni bilo. Prva ocena vrednosti, ki bi bila potrebna za ponovno vzpostavitev varne vožnje, tudi za prevoz lesa, na vseh poškodovanih gozdnih cestah znaša okoli 50 milijonov evrov. Skrb je, da se bodo zaradi neprevoznih cest in onemogočenega dostopa do gozdov ter možnosti za sanacijo poškodovanih predelov gozdov podlubniki v naslednjih letih še namnožili in povzročili dodatno škodo v gozdovih.

Lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za povračilo škode

Popis škode v gozdovih izvaja ZGS po uradni dolžnosti, zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih. Lastniki poškodovanih gozdov do povrnitve škode v gozdovih niso upravičeni, upravičeni pa so do sofinanciranja stroškov obnove poškodovanega gozda. Obnova poškodovanega gozda bo določena z načrtom sanacije, ki ga je ZGS že začel pripravljati. Če razmere to dopuščajo, naj lastniki tudi sami pregledajo svoje gozdove in o podrtih in polomljenih drevesih obvestijo svojega revirnega gozdarja.

Tudi škodo na gozdnih cestah ocenjuje ZGS po uradni dolžnosti, vrednost škode pa se pripiše k skupni škodi po naravni nesreči v občini. Zato bo bistvenega pomena, da se bo del sredstev, ki jih bodo občine pridobile za sanacijo v okviru predpisov o naravnih nesrečah, usmeril tudi v obnovo gozdnih cest.