Letošnji april je pomladi dal močan pospešek. Toplo vreme, večinoma ravno prav dežja in narava je hitro ozelenela. Po mojem občutku prej kot prejšnja leta. Konec aprila je tako zeleno, kot smo običajno navajeni v prvi polovici maja. To pa je le razlog več, da obiščemo gozd, ki je v zgodnje pomladanskih mesecih še bolj zanimiv.

Mlado in nežno listje na drevesih je svetlo zelene barve, po tleh pa se marsikje bohoti čemaž. Bolj občutljivi ga zavohajo že na daleč, tisti, ki pa voha nimajo tako razvitega, pa bodo zaznali ta zanimivi vonj po čemažu, ki še najbolj spominja na vonj po česnu, če bodo odtrgali nekaj listov in jih pomečkali v roki. Ljubitelji zanimivih jedi bodo nabirali mlado bukovo listje, ki je primerno za uživanje.

V slovenskih gozdovih umirajo jeseni zaradi jesenovega ožiga. Na sprehodu lahko naletimo na večje število podrtih jesenov, ki propadajo ali pa na suhe jesene, ki še stojijo.

V aprilu se je narava že povsem prebudila. Najbolj zgodnje spomladanske gozdne cvetlice so že odcvetele, sedaj cvetijo tiste, ki jim bolj prija nekoliko toplejše vreme. Pri tem pa hitijo, da čim bolj izkoristijo sončne žarke, preden bodo drevesa z novim listjem sklenile krošnje in gozdna tla obdale v senco.

Praprot se prebuja.

Spomladanski sprehod po gozdnih poteh in cestah nas bo osvežil in nas napolnil z energijo, ki jo bomo lahko uporabili za učenje, delo ali družino. Idealno bi bilo, če bi se lahko vsak dan za kako uro sprehajali po gozdu in občudovali naravo. Dovolj bo vsaj enkrat na teden. Ste vedeli, da so japonci v osemdesetih letih 20. stoletja razvili »gozdne kopeli« ali »shinrin-yoku«? Tako so spodbujali ponovno vzpostavitev z naravo, sproščanje zaradi tehnološkega izgoretja in povezovanje z gozdovi.