Na sprehodih po gozdovih pogosto ob gozdnem robu ali na starejših posekah najdemo grme, ki imajo liste podobne listom črnega bezga. Tudi plodovi so podobni, le barva je namesto črne rdeča. To je divji bezeg (Sambucus racemosa).

Divji bezeg uspeva po vsej Slovenij do 1700 m visoko. Pogost je v planinskem in gorskem svetu, medtem, ko je ob morju redek. Največkrat ga bomo našli na gozdnih robovih in posekah, kjer so tla sveža, rahla in humozna.

Les divjega bezga so nekoč uporabljali za izdelavo različnih izdelkov ljudske obrti. Listje se lahko uporablja za odganjanje mrčesa. Plodovi surovi niso užitni, zato jih je treba termično obdelati. Iz njih moramo pred predelavo odstraniti semena, ki so strupena. Plodovi so se uporabljali pri odpravljanju nespečnosti, saj vsebujejo snovi, ki povzročajo zaspanost.

• Več o divjem bezgu >>

Fotografija: Walter Siegmund (CC BY-SA 3.0)