Jeseni na travnikih in na gozdnem robu najdemo cvetlice roza do svetlo vijolične barve, ki so zelo podobne spomladanskemu žafranu. To je jesenski podlesek (Colchicum autumnale), ki uspeva po vsej Sloveniji. Imenujemo ga tudi cmerika, golobjak, divji luk in jesenski materničnik. Rastlina je zelo strupena.

Jesenski podlesek cveti od avgusta do novembra. Cvetovi so roza do svetlo vijolične barve na do 20 cm dolgem cvetnem plaščku. Ta sega vse do gomolja, ki je 10 do 20 cm globoko v zemlji. Cvet ima 6 cvetnih listov, ki so dolgi od 3 do 4 cm in široki od 0,5 do 1,5 cm. So podolgovato ovalni. Iz posameznega gomolja izraščaj običajno trije, sicer pa do 8 listov. Ti so podolgovati, suličasti in do 20 cm dolgi. V nekaterih primerih so tudi daljši. Pred cvetenjem listi propadejo.

Jesenski podlesek - Colchicum autumnale
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), Biolib.de)

Posebnost jesenskega podleska je, da ima semensko zasnovo pod zemljo in mora do nje priti pelodno zrnce po dolgem pelodničnem vratu. Posledično je čas od oprašitve do oploditve zelo dolg. Da pelodno zrno ne propade na poti navzdol, skrbijo posebne celice v tkivu pelodničnega vratu, ki ga prehranjujejo.

Jesenski podlesek raste na vlažnih travnikih in v logih po vsej Sloveniji do 2000 m visoko. Na nekaterih rastiščih se pojavlja skupaj s čemažem. Vsako leto se spomladi več ljudi zastrupi z jesenskim podleskom, ker so pri nabiranju čemaža neprevidni.

Vsi deli jesenskega podleska so strupeni in povzročajo drisko. Najbolj strupena so semena in gomolji. Že nekaj gramov zaužitih semen je smrtnih. V gomoljih je zelo strupen alkaloid kolhicin, ki se uporablja v medicini za zdravljenje revmatičnih obolenj in putike. Je tudi povzročitelj rakavih obolenj. Ovce in koze lahko jesenski podlesek zaužijejo brez posledic, vendar pa se strup potem izloča v njihovem mleku. Zaužitje takšnega mleka vodi v zastrupitev.

Manjša slika: Botanisches Bilderbuch für Jung und Alt (1897), BioLib.de