16. avg. 2012 - Če se avgusta odpravim v gozd, že vnaprej vem, da mi bo prijetno hladno. V gozdu vladajo drugačni klimatski pogoji, kot na prostem, saj je zrak nekoliko hladnejši in bolj vlažen. Za prijetnejšo klimo skrbijo drevesa, ki skozi liste oddajajo vodo, sam proces pa hladi okolico. Poleg tega pa s senco preprečujejo dostop sončnim žarkom do tal, ki se tako ne segrevajo.

Zaradi sence vladajo avgusta na tleh zelo neugodne razmere za rast rastlin (podrasti). Ker so listi polni klorofila in posledično bolj temno zelene barve kot spomladi, je ustrezne svetlobe pri tleh še toliko manj. Rastline, pa naj bodo to mlada drevesca ali pa zelnate rastline, bolj ali manj životarijo in se borijo za vsak sončni žarek, ki pride skozi goste krošnje. V gozdu bomo le tu in tam našli cvetlice, pa še to običajno ob gozdnem robu. Drugače pa je na gozdnih posekah in tam, kjer so v krošnjah nastale vrzeli. Na takih mestih med rastlinami poteka divji boj za svetlobo, ki ga obiskovalci ne zaznajo. V gozdu se življenje rastlin odvija počasi, ravno tako tudi »krvavi« boj za preživetje. Takšna območja so skoraj neprehodna, saj so prepletena z robidami, malinami, mladimi drevesci, koprivami in drugimi rastlinami. Se pa tu skrivajo okusni sadeži, če se le spustimo v boj z vejicami in trni.

Na posekah in v gozdnih vrzelih poteka divji boj za svetlobo.

Na posekah je mogoče najti predvsem maline in robide. Maline so manjše od doma gojenih malin, običajno pa tudi nekoliko manj sladke. Robide že zorijo. Nabiramo samo popolnoma zrele plodove, ki so črne barve in nekoliko mehkejši na otip. Ti so sladki. Ne dovolj zreli plodovi bodo na naših obrazih oblikovali kisel izraz. Nabiramo lahko tudi še borovnice. Pri nabiranju borovnic in robidnic moramo biti pazljivi, da si ne zamažemo obleke. Odstranjevanje nastalih madežev je zahtevno in v nekaterih primerih tudi nemogoče. Sezona gobarjenja je na višku. Kjer rastejo gobe, je polno gobarjev, kjer pa so tla presuha, pa ni ne gob ne gobarjev. Pri nabiranju gob moramo biti pazljivi, da nabiramo le gobe, ki jih poznamo, katerih nabiranje je dovoljeni in v zakonsko določenih količinah.

Le povsem zrele robidnice so sladke.

Pri hoji po gozdovih se ne bomo srečevali z blatom, z izjemo območij, kjer so vsakodnevne nevihte. Zaradi pomanjkanja dežja so gozdovi suhi, velika pa je požarna ogroženost. Zato ne kurimo v gozdovih in njihovi bližini, niti ne odmetavajmo cigaretnih ogorkov in se sicer držimo gozdnega bontona. Če bomo hodili po gozdnih cestah ali drugih makadamskih cestah v gozdovih, se moramo pripraviti na prah, ki ga bodo dvigovala morebitna mimo vozeča vozila. Bolj prometnim cestam se raje ognimo.

Avgusta so gozdovi bolj temno zeleni, kot v prejšnjih mesecih.

In še opozorilo za vse, ki so alergični na cvetni prah. Avgusta začneta cveteti pelin in pelinolistna žvrklja ali ambrozija. Ambrozija je ena izmed najbolj alergenih rastlin pri nas. Je agresivna pritepenka iz Severne Amerike, ki povzroča smrkanje, kihanje in srbeče oči pri vseh, ki so nanjo alergični od sredine avgusta pa do konca septembra. Če so ugodni pogoji (suho in toplo vreme), pa cveti dlje časa in povzroča težave tudi daleč v jesen. V dnevih, ko je v zraku največ cvetnega prahu ambrozije, se odpovejmo obisku gozda in raje v zavetju doma počakajmo na dež, ki bo spral cvetni prah iz zraka.