Največji strah vsakega lastnika gozda so podlubniki, ki lahko v sestojih iglavcev povzročijo veliko škodo. Ti mali hroščki zelo hitro uničijo večje gozdne površine iglavcev. Najbolj je na udaru smreka, predvsem tam, kjer rastiščne razmere zanjo niso primerne in v pa v sušnih letih. Če pride do napada podlubnikov, je treba lubadarke čim prej odstraniti iz gozda, da se zaustavi širjenje napada.

Prepoznavanje lubadark

Če drevesa v gozdu napadejo podlubniki, je treba tak napad čim prej prepoznati in ukrepati. Lubadarke so smreke in jelke, ki so jih napadli podlubniki. Njihova usoda je bolj ali manj zapečatena. Ključnega pomena je pravočasno odkrivanje obolelih dreves in njihovo odstranjevanje. Drevesa, ki so jih napadli podlubniki, prepoznamo po:

• drobnih luknjicah na lubju,
• črvini na lubju in koreninskem vratu,
• pojav smole na deblu,
• iglice spremenijo barvo in začnejo odpadati,
• sušenje drevesa,
• sušenje in odpadanje lubja.

Podlubniki napadajo spomladi in poleti. Znaki spomladanskega napada se pokažejo zelo hitro po napadu, medtem ko znake pozno poletnega napada največkrat opazimo šele ob koncu zime. Najpogostejša in najbolj nevarna sta osmerozobi smrekov lubadar in šesterozobi smrekov lubadar.

Ukrepi ob pojavu lubadark

Ob pojavu lubadark moramo čim hitreje ukrepati, da se napad ne razširi. Edini ukrep je odstranitev napadenih dreves – posek. Posekana drevesa je treba čim prej odpeljati iz gozda oz. jih olupiti. Če se pojavi žarišče lubadark, je treba posekati in izdelati lubadarke v največ 10 dnevih. Če lastnik lubadark ne odstrani, to z odločbo izvede na njegove stroške Zavod za gozdove Slovenije.  

Tu in tam bomo v gozdovih naleteli na suhe lubadarke, s katerih že odpada lubje. Lastniki teh dreves niso pravočasno odstranili zato so povsem propadla. V gozdu jih puščamo, ker so domovanje različnim žuželkam in drugim živalim, lubadarji pa so ta drevesa že zapustili.