15. jan. 2013 - V minulih dveh dnevih nam je narava natresla kopico snega. Zunaj je mraz in bolj prijetno, kot gaziti sneg, je sedeti v zavetju toplega doma. Če pa se lahko grejemo ob gorečem lesu v kaminu in opazujemo ples plamenov, pa je privlačnost sprehoda po zasneženem gozdu še toliko manjša.

Le najbolj zagrizeni se v teh dneh podajo v zasneženi gozd. Poti v svežem snegu še niso uhojene. Hoja je naporna in, če je snega več, velja razmisliti o krpljah. Vsekakor potrebujemo primerno obutev in zaščito pred snegom in mrazom. Gamaše ne bodo odveč, če nimamo vodoodpornih hlač. Zaradi mraza se toplo oblecimo vendar pa računajmo, da se bomo med hojo od napora segreli. Upoštevajmo nasvete za hojo v snegu.

Tokrat je padal suh sneg, zato ni nevarnosti snegoloma. Se bo pa zgodilo, da nas bo zasul sneg, ki se bo kot zavesa sipal z dreves. Ta nas lahko neprijetno preseneti, zato si zaščitimo glavo in vrat. Mrzli ledeni kristali se bodo pod toplimi oblačili hitro stalili in občutek bo neprijeten.

V zasneženem gozdu lahko uživamo v tišini. Če nismo v bližini mest ali naselij, ne bomo slišali skoraj ničesar, le morebiti škripanje snega pod čevlji, če bodo temperature nizke. Sneg zelo dobro duši zvok. Ptice se januarja še ne parijo, zato so bolj ali manj tiho. Le tu in tam bo slišati šum sipajočega snega z dreves.

Drevesa, odeta v sveže zapadli sneg, postanejo umetniške skulpture. Kontrast med belim snegom in temnim lubjem ali iglicami je velik in jasno lahko razločimo posamezne veje. Z daljave je videti, kot da se prepletajo v neskončen vzorec.

Nekaj dni po sneženju bo večina snega z dreves že padla na tla. To se bo zgodilo hitreje, če bodo temperature nad lediščem ali pa bo pihal veter. Čeprav gozd ne bo več, kot velika slika abstraktnega umetnika, pa bomo lahko v snegu videvali sledi različnih gozdnih živali. To je pa lahko zanimivo razvedrilo za najmlajše: ugibanje, kateri žival je prečkala našo pot.