Navadni kopitnik (Asarum europaeum) je rastlina, ki jo pogosto srečamo v naših gozdovih. Prepoznamo ga po značilnih listih, ki imajo obliko konjskih kopit. Neuki opazovalec ga lahko zamenja s ciklamo, od katere se razlikuje po barvi listov in vzorcu na zgornji strani.

Navadni kopitnik ima plazeči glavni poganjek, ki zraste do 15 cm. Listi so na dolgih pecljih, zeleni in bleščeči. Imajo obliko konjskega kopita ali ledvice. Cveti od marca do maja. Cvetovi so dokaj neugledni. So rjavordeči s tremi roglji in prekriti z dlačicami. Rastejo posamično na kratkem peclju. Imajo močan vonj po popru. Oprašujejo jih muhe, lahko pa se tudi samoopraši. Semena raznašajo mravlje.

Navadni kopitnik - Asarum europaeum
(slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), Biolib.de)

Navadni kopitnik je razširjen po vsej Sloveniji. Našli ga bomo v listnatih, mešanih in iglastih gozdovih ter logih. Dobro uspeva na vlažnih in apnenčastih tleh. Zelo dobro prenaša zasenčenje, zato ga lahko najdemo tudi kot okrasno rastlino v senčnih delih vrtov.

Nekoč je navadni kopitnik veljal za zdravilno rastlino. Uporabljali so ga kot odvajalo in za izvajanje splava. Posušene korenike so se uporabljale kot nadomestek za poper. Danes se kopitnik ne uporablja več, saj je zelo strupena rastlina. Različni pripravki iz listov in korenin lahko povzročijo slabost z bruhanjem, drisko, ohromitev živčevja in poškodbe ledvic.