Gozd je preplet rastlin, živali in neživega sveta. Je zapleten sistem, kjer ima vsak element svojo pomembno vlogo. Živali v gozdnih tleh skrbijo, da se gozd ne zaduši v lastnih odpadkih. S svojim delovanjem pomagajo razgrajevati organske snovi in sodelujejo pri nastanku humusa.

Rastline so glavni gradnik gozda. V svojem življenjskem ciklu proizvedejo velike količine organskih snovi, ki na koncu pade na tla. Listnati gozd letno proizvede 3 do 4 tone listnega opada na hektar, k temu pa je treba prišteti še mrtev les v obliki padlih vej, propadajočih debel, panjev itd. Manjši del tega opada takoj mineralizira, večino pa ga obdelajo različne živali in mikrobi, da na koncu ostane humus, ki pripomore k plodnosti tal.

Zadnji v verigi razgradnje opada so mikrobi, ki pa so zelo majhni in ne morejo hitro razgrajevati velikih organskih kosov. Zato odpadle dele rastlin razgrajujejo različne živali od večjih pa vse do manjših. S prehranjevanjem liste, les in drugo organsko snov drobijo na manjše dele, dokler niso ti tako veliki, da jih lahko predelajo mikrobi. Ker se delci organskih snovi pri prehodu skozi prebavne trakte živali drobijo, se povečuje njihova skupna površina in s tem je delovanje mikrobov hitrejše.

Hitrost razgradnje opada je odvisna od njegove vrste. Najpočasneje se razgrajujejo ostanki lesa in iglice, najhitreje pa listi. Pri tem je pomembno, kako staro je listje, ali je raslo na senčnem ali sončnem delu krošnje, ali so na njem že naseljene glive in drugo. Bolj so iglice, les in listi poškodovani, preden padejo na tla, hitreje se bodo razgradili.

Najhitreje se razgrajujejo listi črnega bezga, lipe, velikega jesena in navadnega gabra, najpočasneje pa listi javorjev, bukve in doba. Pri sprehodu skozi gozd to zelo hitro opazimo, če poleti gledamo ostanke odpadlega lista prejšnje jeseni. Večnima prevladujejo listi bukve in hrasta, ki še niso razpadli in le redko bomo našli suhe liste drugih vrst.

Slika: aopsan / FreeDigitalPhotos.net