Pri sprehodu skozi gozd smo v tesnem stiku z naravo. Če se na sprehod odpravimo sami, je ta stik še nekoliko bolj intenziven. Na sprehodu z družino ali otroci, pa lahko skupaj opazujemo naravo, drevesa in podobe, ter iščemo različna gozdna bitja. Sprehod po gozdnih poteh ali skozi gozd, kjer poti ni ali pa so se izgubile v davnini, žgečka domišljijo, da v oblikah lesa, listov in v igri svetlobe in senc išče različne podobe.

Gozd je bil nekoč za človeka skrivnosten prostor, v katerem se ni vedno počutil najbolje. Človek v osnovi izvira iz savan, kjer je odprt pregled nad okoljem, medtem ko v gozdu ni mogoče videti daleč. Zato še danes marsikomu postane pri srcu tesno, če se mora sprehoditi skozi temačen gozd, kjer mu pogled ovirajo številna drevesa.

Velika stara bukev ali velikan?

Le kaj se skriva v podrasti?

Ljudje imamo bolj ali manj bujno domišljijo, kar nam omogoča ustvarjanje. V nam nepoznanem okolju začnemo hitro iz različnih podob, ki so igra narave, ustvarjati neka nam nepoznana bitja, ali bitja, ki jih poznamo iz bajk in pravljic. Tisti, ki se hitro prestrašijo, bodo zelo kmalu v takšnih podobah videli razna zla in škodljiva bitja ter pobegnili iz gozda.

Igra svetlobe in sence ustvarja različne skrivnostne podobe

Skale, suhi štori ostanki dreves in mlada drevesa spodbujajo domišljijo

Gozdna mitologija je v veliki meri nastala na osnovi bujne domišljije naših prednikov in na nepoznavanju gozda. V gozd so se odpravljali bolj poredko in še takrat pogosto s strahom. Različne strukture, ki so jih videli, je njihova domišljija prevedla v različna bitja, kot so škrati, gozdne vile itd. Tudi različne pojave in dogodke, ki jih niso znali razložiti so pripisali različnim gozdnim bitjem.

Prebujajoči se zmaj

Domovanje Jage Babe?

Danes bomo le težko srečali gozdne vile, škrate in druga mitološka bitja. Če pa bomo dobro opazovali okolico in prepustili domišljiji prosto pot, da oblikuje različne podobe, pa bomo morda srečali kakšnega zmaja, vilo, Devano, Lešnika ali koga drugega.