14.7.2014 - Odkupne cene lesa so eden izmed najpomembnejših dejavnikov za lastnika gozda, ki z gozdom intenzivno gospodari. Letos je Slovenijo prizadel močan žled, zaradi katerega je treba posekati več kot 7 milijonov kubičnih metrov lesa. Trg je preplavljen z lesom slabše kakovosti, kar je vplivalo na cene lesa. Naredili smo primerjavo odkupnih cen lesa v maju 2013 in maju 2014.

Od leta 2009 je bil jasno razviden trend rasti odkupnih cen lesa. Trend rasti je bil najbolj očiten pri odkupnih cenah lesa za celulozo, okroglega industrijskega lesa iglavcev in hlodov iglavcev. Cene bukovih in hrastovih hlodov so bile ves čas bolj ali manj stabilne, nekoliko pa so dvigovale odkupne cene lesa za kurjavo. Po februarju 2014 pa se je trend obrnil. Trg je preplavil poškodovan les. Odkupne cene manj kakovostnega lesa so se močno znižale, najbolj cene lesa za kurjavo in cene lesa listavcev za celulozo in plošče. Pri kakovostnem lesu listavcev – hlodovina – ni zaznati omembe vrednega padca cen, drugače pa je pri cenah hlodovine iglavcev: od februarja 2014 do maja 2014 so se znižale za 13 %.

Maja letos so bile povprečne odkupne cene večine lesa nižje, kot maja lani. Povprečna odkupna cena je bila nižja za 24,4 %. Največja razlika je bila pri odkupni ceni okroglega industrijskega lesa listavcev, in sicer za 25,6 %. Višjo ceno so imeli le hlodi drugi listavcev, in sicer za 13 %.

Primerjava povprečnih odkupnih cen lesa maj 2013 – maj 2014 (vir: SURS, lastni izračun)

Primerjava odkupnih cen maja 2013 in maja 2014 kaže, da je žledolom močno vplival na odkupno ceno lesa zaradi velike količine lesa na trgu, ki je posledica sanacije gozdov. Najbolj so se znižale odkupne cene iglavcev in lesa slabše kakovosti. Pri kakovostnem lesu se posledice žledoloma najbolj poznajo pri padcu cene hlodovine iglavcev. Predpostavljati je mogoče, da je to posledica večje količine debelejših iglavcev, ki imajo bolj ali manj poškodovane vrhove in so potrebni sečnje, v spodnjem delu debla pa je hlodovina višje kakovosti.