31. januar 2016 - Na Biotehniški fakulteti, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire so odprli fotografsko razstavo doc. dr. Mihe Krofla z naslovom Neukročena Afrika. Na razstavi so predstavljene zanimive in izstopajoče fotografije različnih živalskih vrst, ki jih je avtor posnel med svojim delom v Afriki.

Razstava je na ogled v predprostoru predavalnic G4 in G5 na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozde vire, Večna pot 83, Ljubljana. Razstava je sestavljena iz 14 fotografij, ki vsaka prinaša svojo zgodbo, pogled avtorja na naravo, Afriko ali živalsko vrsto. Vsekakor zanimiva in za ljubitelje narave večplastna razstava, ki je vredna ogleda. Razstava je bila pripravljena v okviru Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF UL in bo na ogled do konca novembra 2016.

Izbrane fotografije so predvsem iz Namibije, kjer avtor že 10 let sodeluje na projektu z gepardi in leopardi, nekaj pa jih je tudi iz Kenije, kjer je pred leti vodili ekskurzijo za študente biologije. Izbrane so bile zaradi zanimivih živalskih vrst, posebnih krajev in časa fotografiranja ter specifičnih tehnik fotografiranja.

Doc. dr. Miha Krofel je na otvoritvi razstave pojasnil, zakaj je izmed vseh kontinentov in izmed vseh že nastalih fotografij izbral prav Afriko: »Afrika je poseben kontinent, kjer bivajo najbolj karizmatična bitja našega planeta in je tudi zadnji, kjer je ponekod preživela celotna družba megafavne z živalmi nad 300 kg. Včasih so bile podobne živalske vrste razširjene tudi v Evropi, a smo jih ljudje iztrebili. V drugem delu razstave so fotografije nekoliko bolj skrivnostnih prebivalcev Afrike, plenilcev. Te fotografije so večinoma iz Namibije in so bile posnete izven parkov, kjer so te vrste pod velikim lovnim pritiskom, zato so še posebej skrivnostne, aktivne predvsem ponoči in jih je še posebej težko fotografirati.«

Avtorja fotografske razstave doc. dr. Miha Krofla je na otvoritvi predstavil dr. Kristjan Jarni, član Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, tudi sam fotograf: »Fotografije nam veliko povedo tudi o samem avtorju, kdo je ta oseba in kaj nam želi s fotografijo sporočiti. Iz fotografij, ki so vključene v razstavo Neukročena Afrika lahko vidimo, da je Miha velik ljubitelj narave in predan raziskovalec. Njegove fotografije prikazujejo aktivnega naravoslovnega fotografa, ki žival ne čaka v zasedi, ampak ji sledi, jo znanstveno preučuje in s fotografijo ujame njen način življenja, njeno vlogo v okolju in družbi. Fotografije, vključene v razstavo, so izjemne, nekatere zaradi prizorov iz narave, ki jih vidimo redko, npr. lov dveh gepardov - samice in mladiča, ali pa parjenje levov; druge zaradi kompozicij ali podrobnosti.«

Predstavljamo nekaj fotografij z razstave.

Leopardja noč

Fotografija z naslovom Leopardja noč je nastala s pomočjo avtomatske kamere opremljene z laserjem, ki je ob gibanju v bližini avtomatsko sprožil kamero. Avtor je pojasnil: »V trenutku, ko je nastala fotografija, me ni bilo poleg. Kamero sem postavil pred jamo, za katero smo vedeli, da jo leopardi redno markirajo. To je način označevanja svojega ozemlja in po štirih tednih sem imel srečo, da je prišla ta samica.«

Igra življenja in smrti

Fotografija z naslovom Igra življenja in smrti je nastala v Keniji, kjer so raziskovalci opazovali plenjenje v naravi. Dva geparda, samica in mladič, sta lovila Grantovo gazelo, ki je na zgornji meji kar lahko gepardi ujamejo. Mati je gazelo ujela in jo stisnila za vrat, mladič je pri tem le pomagal. Čeprav je na prvi pogled videti, da je bil lov uspešen, sta plenilca na koncu ostala »praznih tac«. Gepardi so ustvarjeni za hitrost, tudi do 500 m lahko tečejo 100 km/h, kar je za zveri edinstven način lova. Pri tem je ogromna poraba kisika in temu so prilagojene ostale morfološke značilnosti glave, na primer zelo velike nosnice. Zaradi tega so zobje majhni in so celo manjši kot pri risu, čeprav je gepard dvakrat večji od njega. To je prišlo do izraza tudi pri tem ugrizu, saj je samici ni uspelo hitro usmrtiti. Med bojem se je gazeli uspelo otresti in je zbežala. Gepardinja je bila preveč utrujena od lova in je lahko samo ležala. Takrat se je izkazal mladič, ki je skočil na antilopo ter se obdržal na njenem hrbtu še nekaj 100 m. Avtor je prizadevnost mladiča ob predstavitvi fotografije komentiral: »Vse pohvale mladiču, čeprav ni bil uspešen, bi si zaslužil nagrado. S tem je pokazal potencial, da bo enkrat velik lovec.«

Čistilka

Fotografija z naslovom Čistilka je nastala v Keniji. Na njej je hijena, ki v javnosti ni najbolje zapisana. Avtor je pospremil z besedami: »Hijena ima zelo negativen ugled v človekovih očeh, čeprav so raziskave pokazale, da je delež plena, ki ga hijene same uplenijo, v primerjavi z mrhovinarstvom, bistveno višji kot pri levih. Lisaste hijene so v vseh dokumentarnih filmih predstavljene slabšalno, vedno kot mrhovinarji na dnu prehranjevalne verige nasproti lepim, pokončnim levom in bi si res zaslužile boljši PR. Tudi samo mrhovinarstvo, ki je v očeh javnosti predstavljeno kot nekaj nizkotnega, je zelo pomembna ekosistemska ekološka storitev. Hijene imajo pomembno s tem, ko odstranjujejo trupla velikih rastlinojedcev, ki bi sicer počasi razpadala.« Hijena na fotografiji ima v gobcu kost, ki jo najverjetneje nese mladičem v brlog. Tudi ta fotografija je nastala s tehniko sledenja živali s fotoaparatov in dolgim časom odprte zaslonke.

Modreci

Fotografija prikazuje dva slona v narodnem parku Etosha na severu Namibije. Posneta je bila v vodni kotanji, kjer se je zbiralo večje število slonov in tako je na fotografiji ujeta kompozicija bližnjega in daljnega slona. Fotografija je bila izbrana tako zaradi kompozicije kot zaradi tople svetlobe, ki je ob sočnih vzhodih in zahodih značilna za Afriko. Na fotografiji je rumeno rdeča svetloba še bolj izrazita tudi zaradi prahu v zraku, kar je pogosto v savanskem in ob puščavskem okolju.

Oko umirajoče pasane

Fotografija z naslovom Oko umirajoče pasane prikazuje samico pasane ali oriksa, ki je bila ustreljena v okviru trofejnega lova v Namibiji. Avtor fotografije je komentiral: »Trofejni lov je v Afriki ekonomsko zelo pomemben. Izvajajo ga predvsem evropski in ameriški lovci, vendar žal pogosto na način, ki je za pravega slovenskega lovca etično sporen. V tem primeru je šlo za brejo samico ustreljeno iz avtomobila. Pritegnili so me kontrasti med črno obrazno masko, belim krznom, svetlo rdečo krvjo ter moj odsev v očesu pasane. Pasana je bila ustreljena v pljuča, zato je kri nekaj prvih minut po strelu, dokler ne oksidira, zelo svetla, kar je ustvarilo močno barvno kombinacijo, ki daje fotografiji še večjo sporočilno vrednost.«

Fotografije: Miha Krofel