Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo v letu 2015 v slovenskih gozdovih posekanih 6,03 mio m3 lesa, kar je približno na ravni leta 2014 (6,36 mio m3). Zaradi sanacije posledic žledoloma se je v letu 2014 znatno povečala skupna količina letnega poseka lesa v državi v primerjavi s predhodnimi leti. Posledicam žledoloma se je v letu 2015 pridružila tudi razmnožitev podlubnikov, ki uničujejo iglavce, predvsem smreko. To sta glavna razloga za visok posek v zadnjih dveh letih.

V skupni količini posekanega lesa v letu 2015 predstavljajo iglavci 65 %, listavci pa 35 %. Skupna količina posekanega lesa v letu 2015 znaša 95 % možnega poseka v slovenskih gozdovih po gozdnogospodarskih načrtih oziroma približno 70 % tekočega letnega prirastka lesa.

Evidentirana količina drevja, ki jo je potrebno posekati zaradi napada podlubnikov, je v letu 2015 znašala 2,15 milijona m3, od tega je realiziran posek 1,8 milijona m3, kar presega vse dosedanje letne količine potrebnega poseka zaradi podlubnikov v zadnjih sedemdeset letih. Glede na skupno količino drevja, predvideno za posek v letu 2015, je več kot ena tretjina sanitarnega poseka zaradi podlubnikov, skupaj z žledolomom in drugimi vzroki pa je bilo zaradi sanitarnih razlogov treba posekati kar 65 % poseka lesa v letu 2015.

Sanacija posledic žledoloma v slovenskih gozdovih in sanitarni posek iglavcev, ki so jih napadli podlubniki, se v veliki meri prostorsko prekrivata. Sanacija novonastalih žarišč podlubnikov je prioriteta, s katero želimo omejiti nadaljnje širjenje lubadarja v gozdovih iglavcev.

Z vidika sanacije posledic žledoloma iz leta 2014 je bilo do konca leta 2015 v poškodovanih gozdovih posekanih 4,5 milijona m3 poškodovanega drevja (48 % vse ocenjene poškodovane lesne mase), od tega je sanacija pri iglavcih dosegla 70 % poškodovanih dreves, pri listavcih pa 37 %. Delež posekanih poškodovanih dreves je bil ob koncu leta 2015 višji v državnih gozdovih in nekoliko nižji v zasebnih in občinskih gozdovih.

Hitrost sanacije po žledu poškodovanih gozdov po posameznih območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije je v veliki meri odvisna od obsega poškodb po žledu v gozdovih, dodatna ovira za hitro sanacijo je razmnožitev podlubnikov, ki je največja prav v gozdovih, ki so bili najbolj poškodovani zaradi žleda.

Največ dela je ostalo v po žledu najbolj poškodovanih območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, na drugi strani je sanacija posledic žledoloma v manj poškodovanih območnih enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje v glavnem zaključena.

Namnožitev smrekovega lubadarja, ki smo ji trenutno priča v Sloveniji, lahko poteka več let. Potek in trajanje namnožitve sta odvisna od kompleksne povezave več dejavnikov (vremensko dogajanje, biologija podlubnikov, rastiščni dejavniki, drevesna sestava gozdov ipd.). Splet trenutno prisotnih dejavnikov kaže, da bo napad podlubnikov predvidoma zelo obsežen tudi v letu 2016.

Fotografija: dan / FreeDigitalPhotos.net