Husqvarna 560XP Mark II

Gozdove ogroža prenamnožitev podlubnikov

26.08.2016

14. avgust 2016 - Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije ugotavljata, da sta se letos močno razširila osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar. Številčnost se je tako povečala, da so letos na določenih območjih ogrožene tudi zdrave in nepoškodovane smreke.

Past za lubadarje
Past za podlubnike

Prenamnožitev smrekovega lubadarja se ugotavlja s štetjem ujetih osebkov v kontrolnih pasteh. Letos so bile presežene vrednosti v dobrih 13 % kontrolnih pasti. Največja preseganja vrednosti so bila v gozdnogospodarskih območjih Sežana, Maribor, Murska Sobota, Celje, Kranj, Postojna, Ljubljana, Tolmin in Brežice. Ogroženost smrek na teh območjih je zelo velika.

Velika prenamnožitev smrekovih podlubnikov je posledica žledoloma v letu 2014, ki je ustvaril idealne pogoje za razvoj podlubnikov. Leta 2015 je bilo posekanih za 1,8 milijona m3 dreves, ki so jih napadli podlubniki. Nekatera žarišča so obsegala nekaj 100 ha in vsebovala po več kot 10.000 m3 smreke. Največ poškodb in s tem za sečnjo predvidenih dreves je bilo na območjih, kjer je smreka na neprimernih rastiščih, kar je splošen problem smreke v Sloveniji.

Letos je bilo v prvi polovici leta posekanih že za 660.000 m3 smrekovih dreves, ki so bila poškodovana ali uničena zaradi napada lubadarjev. Sečnja je bila učinkovita, saj je bil razvoj lubadarjev zaradi hladnega in mokrega vremena upočasnjen.

Zavod za gozdove za leto 2016 predvideva, da bo obseg škode zaradi podlubnikov enak kot v letu 2015. Največ škode bo v smrekovih gozdovih na območjih, ki so bila najbolj poškodovana zaradi žledoloma: ljubljansko, postojnsko, kranjsko, tolminsko, blejsko in kočevsko območje. Poleg tega pa se pričakuje večjo škodo na slovenjgraškem, nazarskem in novomeškem območju.

Za lastnike gozdov je pomembno, da redno pregledujejo svoje gozdove in v primeru, da opazijo lubadarke, takoj izvedejo ustrezne ukrepe – sanitarno sečnjo. Prvi znak, da so drevesa napadena, je rjava črvina v obliki grobo mlete kave, ki se nabira ob koreničniku. Iglice so pri tem v krošnji še zelene. Takšna drevesa je treba čim prej posekati in spraviti iz gozda.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem