Jesen in dež sta dva pojma, ki jih številni nezdružljivo povezujejo. K temu lahko dodamo še mraz in hitro nimamo več razloga, da bi pokukali iz toplega stanovanja ali hiše. Pa ni treba, da je tako. Topla oblačila, dežni plašč ali dežnik in topli nepremočljivi čevlji naredijo tudi sprehod skozi gozd prijeten.

Sprehajati se v dežju po gozdu je svojevrstno in zanimivo doživetje. Kot prvo, kar je opaziti, je sprememba zvokov, ki nas spremljajo na sprehodu. V suhem vremenu smo vajeni šumenja suhega listja pod nogami, oglašanja ptic in šuma vetra. V deževnem vremenu pa prevladuje zvok kapljanja, ki nastane ob stiku dežnih kapljic z listjem. Zelo prijeten in pomirjujoč zvok, ki se zliva v nekakšen prijetn šum. Ob sprehodih v primestnih gozdovih ali ob prometnicah se bo zelo malo slišala naša civilizacija. Dež zaduši zvoke. Tako lahko tudi v bližini mest uživamo v miru in pravih naravnih zvokih, ki se v mestih utopijo v hrupu, ki ga povzorčamo z vsakodnevnimi dejavnostmi.

Drevesa, grmi in drugo rastje bo mokro. Listi bodo bolj bleščeči, barve bolj izrazite. Ker je jesen, tu postajajo barve bolj tople, v nasprotju z vremenom, ki je vedno hladnejše. Nasprotje v naravi, ki ga prepoznamo ljudje. Slika, ki jo vidimo pri jesenskem sprehodu, je veliko bolj živa in bleščeča, kot recimo v suhih poletnih mesecih.

Jesenski dež in vlaga spodbudita k rasti gobe. Strastni gobarji vedo, da s prvim jesenskim dežjem iz tal pokukajo gobe. Za njih se začne čas razmnoževanja, za gobarje pa gobarska sezona. Po dnevu ali dveh dežja bomo srečevali številne bolj ali manj pisane gobe. Prevladujejo takšne s klobuki na betih, lahko pa najdemo tudi gobe veliko bolj nenavadnih oblik.

Pri hoji po mokrih in spolzkih poteh moramo biti previdni, da nam ne spodrsne in se nehote znajdemo v blatu na zadnji plati. Pa še na nekaj je treba biti pozoren. Na močerade. Ti črni lepotci z rumenimi lisami prilezejo na dan v mokrih dneh in včasih sem prav presenečen, kako veliko jih srečam na takem »mokrem« sprehodu.

Jesenski sprehod v dežju – zanimivo doživetje, ki ga velja izkusiti, čeravno na prvi pogled deluje odbijajoče. Oblačenje, hoja po mokrem, mraz in mokri čevlji so odbijajoči, vendar pa doživetja odtehtajo vse, kar je neprijetno. In ko se pozno popoldne ali proti večeru vrnemo, morda malo premraženi, se bo zelo prilegel topel čaj, ali morda sveže pečen ali kuhan kostanj s skodelico toplega mleka. Kostanj, ki smo ga nabrali na sprehodu.