November je hladen, pogosto tudi deževen mesec. Temperature se spustijo, listje z drevja odpade in gozd se v hladnem vetru zaziblje v zimsko spanje. Na začetku novembra, če vremenske razmere to še dopuščajo, so še v lepih jesenskih barvah. Letos sem se čisto na začetku novembra odpravil na naš Kras, kjer sem se sprehodil po kraški gmajni. Nastalo je nekaj toplih jesenskih fotografij.

Slovenski Kras je domovina terana in rastišče ruja. Oboje je izoblikovalo pokrajino v njenem značilnem videzu. V bližini vasi bomo naleteli na številne vinograde, ki so v jeseni svojevrstno obarvani. Sprehod do lastnika vinograda pa nas bo seznanil še s produktom, za katerega surovine nastanejo v vinogradih – teranom. Čeprav je obisk kleti lahko zelo zanimiv in predvsem z vinom obarvan, pa se je po Krasu lepo tudi sprehoditi, pa tudi popeljati s kolesom ali avtomobilom, če kolesarjenja nismo vešči ali pa ne moremo s seboj pripeljati kolesa.

Na kraških cestah ni veliko prometa, z izjemo nekaj najbolj glavnih, vijejo pa se med travniki, vinogradi, gozdovi in, v največji meri, med površinami, ki se počasi zaraščajo. Nastala je zanimiva pokrajina, polna grmičevja in nizkih dreves, med katerimi se skrivajo poti, zidovi in vrtače. Z nekaj sreče (ali predhodnim posvetom s kakim vodnikom) bomo naleteli tudi na značilno kraško kamnito pastirsko kočo.

Med grmičevjem prevladuje ruj. Ta grm je najlepši v jeseni, ko se obarva v prave ognjene barve. Od daleč so veliki grmi ruja videti kot mirujoči plameni.

Ognjeno rdeč grm ruja

Grmički ruja se pojavljajo na travnikih v zaraščanju

Nastajajoči gozd, kjer so nekoč bili travniki

Ob vodotokih so gozdovi nekoliko drugačni - v dolini Branice

Vinogradi so sestavni del Krasa

Gozdovi na Krasu večinoma ne premorejo zelo visokih in debelih dreves. A zaradi tega niso prav nič manj zanimivi. Ravno nasprotno. So zelo razgibani in raznoliki. Med drevesnimi vrstami bomo najpogosteje opazili hrast, črni bor in tudi pravi kostanj. Seveda pa bodo med njimi tudi številne druge drevesne vrste. Eden izmed lepših gozdov je gotovo Obršljanski gozd vzhodno od Komna.

V Obršljanskem gozdu pri Komnu

Redek gozd z bujno podrastjo

Kostanj (Castanea sativa)

V času jesenskega listja pa je včasih zanimivo pogledati navzgor proti krošnjam. In se zavrteti. Da dobimo okroglo mavrico listja. Jesenski pogled skozi redke krošnje proti modremu nebu je nekaj lepega in priporočam vsakomur.  

Pogledam navzgor, se zavrtim in zavrti se svet okoli mene