Strojna sečnja, ki se je v Sloveniji začela uveljavljati na prelomu tisočletja, je danes sestavni del procesa pridobivanja lesa. Uporaba strojev za sečnjo in izvoz lesa ima določene ugodne in neugodne učinke, ki jih moramo upoštevati in se jim prilagoditi.

Leta 2015 je strojna sečnja predstavljala 7,1 % vsega poseka lesa v slovenskih gozdovih, kar je predstavljalo nekaj več kot 431.000 m3 lesa. V gozdovih je delalo 16 zgibnih polprikoličarjev in 24 strojev za sečnjo in izdelavo sortimentov. K temu pa je treba dodati še 52 traktorskih priključkov, ki omogočajo strojno sečnjo oz. izvoz lesa s sečišča. Številke sicer niso velike, vendar pa predstavljajo pomemben delež.

V prihodnje je pričakovati, da se bo delež strojne sečnje še povečeval, predvsem na področjih, ki so primerna za tako obliko sečnje. Strojna sečnja ima nekaj pomembnih prednosti pred klasično sečnjo in spravilom. Je veliko bolj učinkovita, cenejša in zagotavlja varnejše delo. Prav tako se zmanjša odvisnost od vremenskih razmer, krojenje je bolj prilagojeno kupcu, sam delovni proces pa v veliki meri avtomatiziran. Med slabostmi je treba izpostaviti večje možnosti poškodb sestojev in poškodbe tal. Strojna sečnja je zahtevnejša za organizacijo, delo strojnikov pa lahko postane monotono.

Ena izmed pomembnih negativnih lastnosti strojne sečnje so poškodbe tal. Čeprav pri izvozu lesa nastajajo manjše poškodbe tal kot v primeru vlačenja lesa, pa so lahko poškodbe v določenih pogojih precej velike. Najpogostejša oblika poškodb so kolesnice, ki povzročijo premešanje talnih horizontov in s tem porušenje tal. Nastale poškodbe so lahko dolgoročne in jih je težko odpraviti. Poravnanje kolesnic na pogled sicer popravi tla, vendar gre zgolj za zakrivanje poškodb. Na nastanek poškodb tal pri strojni sečnji vplivajo vrsta tal, naklon tal, trajanje sečnje in spravil in vremenske razmere. Vremenske razmere so kritičnega pomena in v obdobju vlažnega vremena, ko so tla mokra ali bolj vlažna so lahko poškodbe bistveno večje kot v suhem vremenu. Zato je pomembno, da se strojna sečnja ne izvaja na mehkih vlažnih tleh v času mokrega vremena.

Vpliv strojne sečnje na tla se kaže v motnjah pri pomlajevanju in kasnejšem razvoju gozda. Raziskava je pokazala, da se je na površinah, kjer se je izvajala strojna sečnja, smreka manj učinkovito pomlajevala. Po sedmih letih je bila gostota sadik na poškodovanih površinah nižja do 67 %, višina pa do 37 % v primerjavi s površinami, kjer se ni izvajala strojna sečnja, na ravni hektara pa se je gostota znižala za 4 % do 9 %.

Z različnimi preprečevalnimi posegi je poškodbe mogoče zelo zmanjšati in omejiti. Poškodbe najbolj zmanjšamo z ustrezno prostorsko in časovno razporeditvijo del, ki se prilagaja vremenskim in podnebnim razmeram. Glede na vrsto tal prilagajamo specifični tlak na tla, ki ga lahko zmanjšujemo s polaganjem sečnih ostankov, prilagajanjem tlaka v pnevmatikah, uporabo gosenic in prilagajanjem teže tovora.

Vir: Krč Janez, Strojna sečnja kot dejavnik vpliva na gozdna tla in uspešnost obnove gozdnih sestojev. Gozdarski vestnik, letnik 75, številka 4, Ljubljana 2017.