Husqvarna 560XP Mark II

V letu 2017 več kot polovica poseka sanitarnega značaja

19.02.2018

Podrto drevo19. februar 2018 - Po podatkih Poročila o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2017 je celoten posek lesa v slovenskih gozdovih v letu 2017 znašal skoraj 5 milijonov m3 lesa (4.984.000 m3), od tega je bilo dve tretjine iglavcev in ena tretjina listavcev. Letni posek lesa v slovenskih gozdovih je tako bil v letu 2017 za 20% manjši kot v letu 2016 (6,1 milijona m3), predvsem zaradi umirjanja napada podlubnikov v drugi polovici leta 2017.

Zaradi najobsežnejše namnožitve podlubnikov (predvsem smrekovega lubadarja) v zgodovini, ki je slovenske gozdove prizadela v zadnjih treh letih in je posledica žledoloma v letu 2014, je bilo treba posekati skupaj preko 6,3 milijona m3 iglavcev, predvsem smreke. Sanitarni posek v gozdovih v letu 2017 je tako znašal 51 % celotnega poseka lesa, kar je manj kot v letu 2016 (62 %). Kljub obsežnim sanitarnim sečnjam je realiziran letni posek lesa v državi še vedno precej pod skupnim možnim posekom, ki znaša 6,6 milijona m3 lesa in je določen z gozdnogospodarskimi načrti.

Ob umirjanju napada podlubnikov je decembra 2017 slovenske gozdove prizadel obsežen vetrolom, ki je bil posledica viharnega vetra med 11. in 13. decembrom. Po dokončnih ocenah je bilo v vetrolomu poškodovanih za 2,2 milijona m3 drevja, večinoma iglavcev (90%). Najbolj poškodovani so bili gozdovi na Kočevskem, Notranjskem in na Koroškem.

Poškodovanost gozdov v vetrolomu decembra 2017
Poškodovanost gozdov v vetrolomu decembra 2017 (vir: Zavod za gozdove Slovenije)

Zavod za gozdove Slovenije je za gozdove, poškodovane v vetrolomu, pripravil Načrt sanacije gozdov, ki je podlaga za izvedbo vseh ukrepov za sanacijo stanja in obnovo poškodovanih gozdov. Ključno pri izvedbi ukrepov sanacije je, da se posek poškodovanih dreves iglavcev izvede čim prej – na s podlubniki najbolj ogroženih območjih do konca marca 2018, drugod v iglastih gozdovih pa do sredine maja 2018. Lastniki gozdov in gozdarji pri poseku in spravilu iglavcev bijejo bitko s časom, saj se bodo spomladi na poškodovanem drevju začeli razvijati podlubniki, ki lahko ponovno povzročijo obsežno škodo v gozdovih. Lastniki gozdov bodo le s pravočasnim spravilom iglavcev iz gozda obvarovali svoj gozd pred novim napadom podlubnikov in ohranili vrednost lesa.

Načrt sanacije določa tudi ukrepe obnove poškodovanih gozdov do leta 2023. Zaradi decembrskega vetroloma bo treba obnoviti še dodatnih 5.450 ha gozda, večinoma z naravno obnovo, slabih 10 % ali 432 ha pa tudi s saditvijo sadik, za kar bo potrebno v prihodnjih letih zagotoviti okoli milijon sadik gozdnega drevja.