19. marec 2018 – Na pobudo generalne skupščine Združenih narodov vsako leto 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Dan je posvečen promociji in osveščanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda. Tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov je »Gozdovi za trajnostna mesta.«

V sodobnem svetu, kjer večji del prebivalstva živi v mestih, je pomen gozdov in dreves še toliko večji. Ne le, da drevesa in s tem gozdovi skladiščijo ogljikov dioksid in tako pomagajo pri blaženju učinka tople grede, temveč je s pravilnim strateškim sajenjem dreves v mestih mogoče znižati temperaturo v vročih dneh za do 8 stopinj Celzija. V hladnih dneh pa uspejo zadrževati toploto in zmanjšujejo potrebe po energiji za ogrevanje tudi za do 50 %. Drevesa v mestih predstavljajo naravni zračni filter, saj iz zraka odstranjujejo škodljive delce obenem pa zmanjšujejo tudi onesnaženje z zvokom. Drevesa ob glavnih prometnicah učinkovito blažijo hrup prometa.

Gozdovi v okolici mest imajo velik vpliv na prebivalce mest. So prostor za rekreacijo in sproščanje in lahko pozitivno vplivajo na razvoj turizma. Preprečujejo erozijo in zadržujejo vodo. Mesta, obdana z gozdovi, imajo kakovostnejši zrak, poleti pa je v njih manj vroče.

Video, ki ga je ob mednarodnem dnevu gozdov 2018 pripravil FAO:

Mestna občina Ljubljana je lani objavila nekaj zanimivih podatkov o mestnih drevesih. V mestu uspeva več kot 180 različnih drevesnih vrst, evidentiranih pa je okoli 65.000 dreves od tega 52.160 listnatih dreves visokih od 5 do 20 metrov. Posamezno odraslo drevo vsako uro porabi 2,3 kilograma ogljikovega dioksida in sprosti 1,7 kg kisika. Posamezno drevo v 50 letih, kolikor znaša življenjski cikel dreves v Ljubljani, za 52.000 € zmanjša stroške ukrepov proti onesnaževanjem, reciklira za 31.000 € vode in zaradi preprečevanja erozije mestu prihrani 26.000 €. Mestna občina Ljubljana ocenjuje, da je povprečna vrednost posameznega drevesa v Ljubljani 2.300 €.

Zaradi velikega števila dreves je Ljubljana videti zelena

Ob mednarodnem dnevu gozdov bo v Sloveniji potekalo več različnih prireditev. Osrednja prireditev bo 21. marca od 9. do 16. ure v Deželi kozolcev v Šentrupertu. Med kozolci bodo postavljene informacijske točke:

• Hinko Celestina: Razstava lesenih »skled«, izdelanih ročno iz 40 drevesnih vrst, mojster za unikatne lesene izdelke;
• Nejc Pižmoht: Ročna izdelava prstanov, zapestnic in uhanov iz različnih vrst lesa;
• Dušica Kunaver: Čar lesa in gozda v zapisanih in nezapisanih rekih;
• Anton Lesnik, Prosilva Slovenija: Pripovedovanje zgodb gozda ob ognjišču;
• Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenija in predstavniki CUDV Draga, Ig: Pojte, pojte ptice gozda, drevesa gozda in gozdovi za trajnost;
• Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije: Predstavitev e – izobraževanja: Teorija in praksa sonaravnega gospodarjenja z gozdovi (Projekt CIA2SFM – Erasmus +);
• Društvo za opazovanje narave Zelena steza: Razstava 52 tednov v naravi;
• Družboslovno naravoslovno društvo Naša zemlja: Moja domovina – Gozdovi in les, naravno bogastvo in prihodnost Slovenije (likovni, literarni in fotografski natečaj za šole);
• Vilma Mavrič Krisper: Samostojna razstava na temo gozda in dreves;
• Zavod za gozdove Slovenije: Nega gozda;
• Zavod za gozdove Slovenije: Razstava Turizem v gozdnem prostoru;
• Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna: Predstavitev domačih drevesnih vrst.

Ob 9. uri se bo mogoče udeležiti predavanja o negi gozda, ob 11. uri bodo pozdravni govori predstavnikov Dežele kozolcev in Zavoda za gozdove Slovenije, ob 12:30 bo delavnica CIA2SFM: Teorija in praksa sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, predstavite in ovrednotenje izobraževalnega programa. Prireditev se bo zaključila z občnim zborom organizacije Prosilva Slovenija.

• Pregled vseh prireditev, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije >>