Drevesa, kot tudi druge rastline, ponoči spijo, čeprav njihov spanec ni povsem primerljiv s spanjem živali in ljudi. Ko sonce zaide, se ustavi fotosinteza in drevesa začnejo mirovati. Spremenijo se nekateri procesi in drevo se začne pripravljati na nov dan s prerazporeditvijo sladkorjev tako, da so razmere za fotosintezo in proizvodnjo biomase ob začetku novega dneva optimalne. Do sedaj so znanstveniki domnevali, da rastline sledijo 24 urnemu dnevnemu ritmu, raziskava danskih in madžarskih znanstvenikov, pa je pokazala, da ni vedno tako.

Znanstveniki so v rastlinjakih z nadzorovanimi razmerami gojili 20 različnih vrst dreves, ki so jim s pomočjo 3D laserja merili najmanjše premike v krošnjah. Meritve so izvajali vsakih 30 minut.

Merjenje je pokazalo, da se je nekaterim drevesom ponoči krošnja nekoliko dvignila, nekaterim pa povesila. Oljkam in brogovitam se je spodnji del krošnje povesil zgornji pa dvignil. Pri nekaterih vrstah so bili premiki majhni in so komaj presegali 5 milimetrov, pri nekaterih pa so bili premiki krošenj tudi do 2 centimetra. Premikanje je posledica sprememb v turgorju celic (hidrostatskem tlaku v celicah). Presenetljivo je bilo, da so se številna drevesa premikala v ciklih, ki so krajši od 12 ur, kar bi lahko interpretirali kot nemirni spanec. Najbolj nemirni spanec imajo magnolije, kjer so zaznali tri cikle po 4 ure.

Raziskovalci ne znajo odgovoriti, kaj so vzroki za te nočne spremembe, ki povzročajo premike krošenj. Preučevanje teh premikov pa nam lahko pove, ali je drevo pod stresom (npr. zaradi pomanjkanja vode, bolezni), še preden se pojavijo vidni znaki.

Vir: Frontiers in Plant Science, 20.10.2017