Pri gradnji stavb se uporablja beton. Če bi v Evropi za konstrukcije, obloge, talne površine in pohištvo uporabljali les namesto betona in drugih materialov, bi lahko na letni ravni prihranili 55 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida, je pokazala finska raziskava.

Raziskava, ki sta jo naredila Univerza Aalto in Finski okoljski inštitut je pokazala, če bi pri gradnji stavb začeli bolj intenzivno uporabljati les, bi lahko do leta 2040 zmanjšali izpuste CO2 iz cementne industrije skoraj za polovico. Pri tem je pomembno, da se uporabljeni les pridobiva trajnostno iz gozdov, ki so ustrezno certificirani. Le tako lahko zagotovimo, da okolje ne bo trpelo.

Lesene stavbe predstavljajo skladišče ogljikovega dioksida, ki je eden izmed glavnih toplogrednih plinov. Tega se zavedajo v različnih evropskih državah. Na Finskem je že sedaj 90 % enodružinskih hiš lesenih. V Franciji so postavili zahtevo, da bo od leta 2022 dalje morala vsaka nova javna zgradba vsebovati 50 % sestavnih delov iz lesa ali drugih obnovljivih materialov.

V Sloveniji pri leseni gradnji še vedno zaostajamo za številnimi Evropskimi državami, predvsem za tistimi, ki so bogate z gozdovi. Direktorat za lesarstvo pri MGRT ocenjuje, da bi lahko pri gradnji vgradili do 30 % lesa, čeprav sta nosilna konstrukcija in fasada iz drugih materialov. V Sloveniji je še vedno večina gradnje lesenih stavb omejena na hiše. V tujini pa pospešeno gradijo večnadstropne lesene stavbe, ki so prav tako varne in vzdržljive, kot zidane iz betona in jekla.

Glede na to, da imamo v slovenskih gozdovih veliko lesa, ki nam ga ne uspe predelati doma, bi zagotovo bilo smiselno spodbujati leseno gradnjo, pa ne le v obliki enodružinskih hiš, temveč tudi v obliki novih javnih objektov in večnadstropnih stavb.

Uporabljena vira: Forest.fi, 27.11.2020; Gov.si, 21.4.2020