Sprehajati se po gozdu je vedno zanimivo, ne glede na letni čas. Nekoliko drugačna izkušnja pa je, če gozd obiščemo ob začetku sneženja, ko že zapade ravno toliko snega, da so tla prekrita. Takrat se gozd prikaže v povsem drugačni luči, kot smo vajeni. Tanka snežna odeja razkrije številne skrivnosti in poudari tisto kar običajno sicer spregledamo.

Najpogostejši zimski sprehodi skozi gozd v nižinski Sloveniji pomenijo, da hodimo po kopnem in suhem ali od dežja mokrem gozdu. Če imamo srečo, da pade sneg, potem gozd prekriva različno debela snežna odeja, ki prekrije poti, po tleh ležeče ostanke drevja in podrast. Takšen gozd je sicer zanimiv, spokojen, a za marsikoga tudi enoličen. Nekaj posebnega pa je gozd, ko ga prekrije le nekaj centimetrov snega.

Tanka bela preproga vnese v gozd močen kontrast. Barve se večinoma izgubijo in podoba postane črno-bela ali pa črno-siva-rjavo-bela. Bel sneg močno poudari kontraste, kar nam omogoči, da vidimo elemente, ki se nam sicer zlijejo v ozadje in star prevrnjen štor dobi čisto drugačno podobo.

Sprehajati se po gozdu med sneženjem, je posebno doživetje. Ko gledamo sneženje skozi okno, nam običajno ni do tega, da bi zapustili topel dom. A če se odpravimo ven v gozd, nam ne bo žal. Gozd je v sneženju izredno miren in tih. Če se bomo med hojo ustavili in prisluhnili tišini, se bomo umirili tudi mi. V daljavi pa bomo morda slišali šum, ki ga povzroči sneg, ko se siplje z dreves.

Če se v sneženju odpravimo v gozd, se toplo oblecimo in obujmo. Odhodu v gozd se ognimo, če pada težak južni sneg, saj takrat obstaja nevarnost, da se bo zaradi težkega snega začelo lomiti gozdno drevje in bo prišlo do snegoloma. Ko se vrnemo domov polni vtisov, pa si privoščimo topel čaj, ki nas bo pogrel.