Z rednim cepljenjem lisic se preprečuje širjenje stekline

07.05.2012

Vsako leto Veterinarska uprava izvaja cepljenje lisic proti steklini. Cepljenje se izvaja dvakrat letno, in sicer maja in junija ter oktobra in novembra. Namen cepljenja je, da se čim bolj zmanjša razširjenost stekline. Lisice so v Sloveniji glavni vir stekline.

Steklina je virusna bolezen, ki se prenaša iz živali na ljudi in obratno. Razširjena je po vsem svetu, letno pa zaradi nje umre več kot 55 tisoč ljudi. Najpogosteje se prenaša s slino pri ugrizih, lahko pa se prenaša tudi preko opraskanin, poškodb kože in preko sluznic. Od okužbe do pojava simptomov pri človeku mine od 2 do 12 tednov, v nekaterih primerih pa nekaj mesecev ali dlje. Simptomi v prvi fazi, ki traja do 10 dni, so vročina, slabost in bruhanje, slabo počutje in vedenjske motnje. Sledi druga faza, ki traja do tedna dni. V tej fazi se pojavijo motnje govora, slinjenje, zmedenost, halucinacije in ohromelost. Sledi koma in nato smrt. Zdravljenje po pojavu simptomov ni več mogoče. Edina rešitev je cepljenje takoj po okužbi, dokler je bolezen še v fazi inkubacije.

Vaba cepljenje lisic proti steklini
Primer vabe s cepivom proti steklini. Vaba ima močan vonj. (fotografija: VURS)

Pri nas so najpogostejši prenašalec stekline lisice. Zato se vsako leto cepijo, da se virus ne širi. Cepljenje je uspešno, saj je pojav steklih živali v zadnjih letih zelo redek. Cepljenje se izvaja s posebnimi vabami, ki se jih odmetava nad gozdovi iz letal, ki letijo 300 m nad tlemi. Na kvadratni meter se odvrže 22 do 26 vab.

V obdobju cepljenja lisic smejo psi po gozdovih hoditi le privezani na vrvico. Če pes najde vabo in jo poje, mu ta ne škoduje. Dejansko se tako zagotovi njegova odpornost na steklino. Drugače pa je, če v stik z vabo pridejo ljudje. Vsak stik z vabo se obravnava kot ugriz stekle živali, zato je treba mesto stika takoj sprati z milom in vodo ter v čim krajšem času obiskati antirabično ambulanto oz. zdravnika.

Če vabo najdemo v gozdu, jo pustimo pri miru. Otroke opozorimo, da se vab ne smejo dotikati, pri sprehodih po gozdu pa jih imamo pod nadzorom. Če vabo najdemo na dvorišču ali na vrtu, jo primemo s plastično vrečko in jo odvržemo v smeti.

Redna cepljenja lisic in obvezna vsakoletna cepljenja psov so steklino pri nas skoraj izkoreninila. Zato je nevarnost, da bomo v gozdu srečali steklo žival zelo majhna.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem