Letošnji februar je povsem zimski. Snega je bilo veliko in, kot kaže, ga bo do konca meseca zapadlo še nekaj. V številnih preteklih letih smo lahko na prisojnih pobočjih že nabirali teloh, letos pa se telohi skrivajo pod snežno odejo. Tudi leska, ki tak čas običajno že cveti, ima cvetove še trdno zaprte, čeprav so mačice že dobro razvite.

Gozd še vedno spi trdo zimsko spanje. Kar nekoliko nenavadno, glede na to, da minula leta nismo bili vajeni takšnih zim. Vendar pa to ne pomeni, da pomlad ne bo hitro tukaj. Nekaj dni dovolj visokih temperatur, ki bodo stalile sneg in gozd bo oživel.

Krošnje listavcev so gole, s smrek in jelk pa pada sneg, ki nas lahko neprijetno preseneti. Suh sneg, ki je značilen za večji del letošnje zime, se ne obdrži dolgo na drevesih in se rad sesipa na tla v slapovih sneženih kristalčkov. Če nas drevesa nekoliko bolj zanimajo, lahko sedaj jasno vidimo zgradbo krošnje, saj ni listja, ki bi nam preprečeval pogled nanjo. Različni listavci imajo različno oblikovane krošnje. Če smo vešči v prepoznavanju imen drevesnih vrst, lahko vadimo prepoznavanje po lubju.

V podrasti bomo opazili posamezne mlade bukve in gabre, na katerih je suho listje. Tudi nekatera večja drevesa imajo v spodnjih delih krošnje še nekaj suhega listja. To bo odpadlo, preden se bodo razvili novi listi.

Hoja v snegu naporna in na določenih delih tudi nevarna. Če je snega malo, temperature pa so preko dneva nad lediščem ponoči pa pod njim, lahko na shojenih poteh nastanejo ledene ploskve. Na vzpetinah je lahko hoja po takšnih poteh nemogoča brez derez.