Uniforest

2015

Teden gozdov 2015

22.05.2015

teden gozdov 2015Teden gozdov bo letos posvečen promociji nege gozda. Lansko leto so bili slovenski gozdovi močno poškodovani v februarskem žledolomu in bodo v prihodnjih letih potrebovali veliko nege, da se bodo čim hitreje in čim bolj kakovostno obnovili. Letos je teden gozdov od 23. do 31. maja, nekatere prireditve pa bodo potekale tudi v mesecu juniju.

Vegetacijska doba se podaljšuje

12.05.2015

GozdPodnebne spremembe se vedno bolj kažejo na različne spremembe. Ljudje smo najbolj dovzetni za vremenske spremembe, ki neposredno in pogosto neprijetno vplivajo na naša življenja. Spremembe pa so tudi počasnejše in nekoliko bolj prikrite. Sprememba, ki je marsikdo ni opazil, je podaljšanje vegetacijske dobe.

Z genskim inženiringom do hitrejše rasti dreves

05.05.2015

Gozd5. maj 2015 - Znanstveniki na Univerzi v Manchestru so odkrili način, kako spodbuditi drevesa k večji in hitrejši rasti. Z manipulacijo genov so dosegli hitrejšo in večjo produkcijo lesa. To ima lahko ugoden vpliv na pridelavo lesa na plantažah.

Z osico nad kostanjevo šiškarico

28.04.2015

28. april 2015 - Kmetijsko – gozdarski zavod Nova Gorica je pred kratkim v naravo spustil večje število parazitskih osic Torymus sinensis. Osice so spustili v nasadu kostanja na Primorskem. V prihodnje bodo osico spustili v naravo še na Štajerskem, Posavju in na Dolenjskem. Upajo, da se bo osica dovolj namnožila, da bo začela uspešno uravnavati populacijo kostanjeve šiškarice.

Obrambne kemične spremembe v listih vplivajo na razpad listja

20.04.2015

Bukev med skalamiDrevesa, katerih liste napadejo žuželke in drugi rastlinojedi, se na napad odzovejo in v listih se pojavijo različne kemične snovi, ki preženejo napadalce ali pa privabijo njihove plenilce. Listje tako prizadetih dreves se razgrajujejo bistveno počasneje, kot listje neprizadetih dreves.

Življenjska doba dreves v Amazoniji se krajša

12.04.2015

Pragozd12. april 2015 - Amazonski pragozd ima zelo veliko vlogo pri vezavi ogljikovega dioksida iz zraka. V 90-tih letih prejšnjega stoletja je letno vezal dve milijardi ton CO2 več, kot se je iz gozda sprostilo. Raziskava, ki jo je vodila Univerza v Leeds-u, je pokazala, da se zadnja leta stanje močno spreminja in sposobnost vezave CO2 se zmanjšuje. Eden izmed najpomembnejših razlogov pa je krajšanje življenjske dobe dreves.

Boj za preživetje med rastlinami

16.03.2015

Gozdna potMed rastlinami, ki jih najdemo v gozdu, poteka neprestan boj za obstanek. Ker je življenjska doba dreves v primerjavi z našimi življenji izredno dolga, tega boja običajno ne opazimo. V osnovi pa je ravno takšen kot je npr. boj za preživetje med zajcem in lisico. Če bo lisica ujela zajca, bo ta izgubil boj za preživetje, a bodo zato preživeli lisičini mladiči, ki bi sicer poginili od lakote.

Vpliv umetnega magnetnega polja na kaljivost smreke

09.03.2015

Živimo v okolju, kjer je vedno več umetnih vplivov. Zadnje časa je veliko govora o vplivu elektromagnetnih polj na človeka, živali in rastline. Leta 1998 so na Inštitutu za bioelektromagnetiko in novo biologijo izvedli poskus, kako magnetno polje vpliva na kalitev smreke. Rezultati so pokazali, da ima določen vpliv.

Pages