6. oktober 2017 - Že nekaj let se pojavljajo različne ocene, koliko medvedov živi v Sloveniji. Pojavljajo se različne ocena, ki so bolj ali manj blizu dejanskemu stanju. Konec leta 2015 so na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani naredili raziskavo, s katero so ocenili, da je v Sloveniji živelo od 533 do 598 medvedov. To je 33 % več, kot je pokazala podobna raziskava, ki so jo izvedli leta 2007.

Raziskava je pokazala, da v Sloveniji živi približno 564 medvedov (95 % interval zaupanja 533 - 598). Ocena velja za konec leta 2015, ko se je izvajalo zbiranje vzorcev na terenu, in predstavlja najnižjo številčnost v letu, ko je končan odvzem in brez nove generacije, ki se je skotila v brlogih pozimi 2015/2016. Glede na oceno iz leta 2007, narejeno s podobnimi metodami, se je populacija medvedov pri nas dvignila za 33 %, kar pa se ni odražalo v škodah in konfliktih s to vrsto, katerih zabeležena številčnost med leti 2007 – 2015 v splošnem ni naraščala.

Material za oceno številčnosti so “neinvazivni genetski vzorci,” vzorci DNK, ki so jih živali pustile v okolju in sicer v tem primeru predvsem vzorci iztrebkov. Zbrane vzorce so analizirali v genetskem laboratoriju ter dobili genotipe posameznih medvedov. Genotipi so nekakšni genetski “prstni odtisi,” ki so za vsak osebek unikatni. Na podlagi tega se lahko neposredno prešteje število različnih medvedov, katerih vzorci so pridobljeni, s pomočjo matematičnega modeliranja pa se lahko oceni tudi število medvedov, ki se jih v vzorčenju zgreši in na ta način oceni celotno velikost populacije.

Za spremljanje dinamike populacije je potrebno periodično izvajanje raziskav, saj se njena številčnost zaradi različnih dejavnikov v času in prostoru spreminja. Metoda genetskega vzorčenja je bila v Sloveniji prvič izpeljana leta 2007 in je bila zato prelomna, saj so z njo prvič na osnovi trdnih znanstvenih podatkov ocenili številčnost medvedov pri nas in tako postavili referenčno točko. Ponovitev raziskave v letu 2015 že daje vpogled v številčno gibanje populacije medvedov pri nas in s tem trdnejšo podlago za vse nadaljnje varovanje in upravljanje te živalske vrste.

Lokacije vzetih vzorcev medvedov

Nova ocena številčnosti pomeni pomemben prispevek k poznavanju predvsem dinamike številčnega gibanja in spolne strukture medvedje populacije v Sloveniji. To predstavlja ključno podlago za nadaljnje oblikovanje strateških dokumentov za upravljanje s populacijo rjavega medveda, kakor tudi za pripravo vsakoletnih predlogov za poseganje v populacijo.

Raziskovalci z Biotehniške fakultete so imeli ob oceni številčnosti medvedov še en pomemben cilj: izboljšati laboratorijske metode do ravni, ki bo omogočala hiter in stroškovno sprejemljiv dolgoročen genetski monitoring medvedje populacije. Prav zaradi tega so v laboratorijsko delo vpeljali najsodobnejše metode, ki jih znanost v tem trenutku ponuja. Kot verjetno prvi v svetu uporabljajo naslednjo generacijo sekvenciranja DNK za genotipizacijo neinvazivnih genetskih vzorcev velike prostoživeče populacije, kar predstavlja velik metodološki preboj na tem področju.

Raziskavo so izvedli v okviru EU projekta LIFE DINALP BEAR, ki ga vodi Zavod za gozdove Slovenije, v njem pa sodeluje 9 partnerjev iz štirih držav: Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Raziskavo ocene številčnosti medvedov vodi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, je pa ne bi mogli izpeljati brez podpore Lovske zveze Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije, ki sta s svojimi nepoklicnimi in poklicnimi lovci ter revirnimi gozdarji omogočila izjemno intenzivno zbiranje vzorcev po celotnem življenjskem območju rjavega medveda. Terensko delo je skupaj s projektno ekipo in drugimi prostovoljci - ljubitelji narave, opravilo več kot 1.000 sodelujočih, ki so v dobrih treh mesecih vzorčenja konec leta 2015 zbrali kar 2.472 vzorcev na življenjskem območju rjavega medveda.