V juliju 2017 sta bila med Unescovo naravno dediščino uvrščena dva slovenska bukova pragozdova: pragozd Krokar in pragozd Snežnik-Ždrocle. Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvobitne gozdove v osrčju dobro ohranjenih gozdov Kočevske, pragozd Snežnik-Ždrocle pa predstavlja starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov. Vpis na Seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje, obenem pa tudi zaveza za prihodnje varstvo gozdnih rezervatov - tradicije, ki se je v Sloveniji začela že v 19. stoletju.

Prvi zapis o varstvu gozdov na našem območju izvira iz leta 1892, ko je dr. Leopold Hufnagel v gozdnogospodarskem načrtu za Kočevsko zapisal, da se na določenih predelih območja ne gospodari oziroma, da se »prepusti naravi.« O zaščiti gozda pred surovimi gospodarskimi posegi takrat splošno razširjenimi goloseki oziroma o sonaravnem in trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, je nato na začetku 20. stoletja pisal in ga v svojih gozdovih izvajal inženir gozdarstva Franjo Pahernik. Svoje znanje in izkušnje je kot poslanec večkrat predstavil tudi v skupščini Združenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Po II. svetovni vojni je idejo o zaščiti in raziskavah posebnih, zaščitenih območij na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razvijal prof. dr. Dušan Mlinšek, ki je oblikoval in do leta 1973 uspešno vzpostavil mrežo 173 gozdnih rezervatov na območju celotne Slovenije, s skupno površino 9.040 ha. Danes je površina presega 9.500 ha.

Mreža gozdnih rezervatov (pike) in pragozdnih ostankov (zvezdice) v Sloveniji.

Gozdni rezervati so naravni gozdovi, ki so prepuščeni naravnemu razvoju, iz katerih bodo nastali pragozdovi prihodnosti. Tako imenovani pragozdovi oziroma pragozdni ostanki pa so naravna oblika gozdne vegetacije, ki se razvija sama brez posrednega ali neposrednega vpliva človeka.

V omenjenih gozdnih rezervatih so nato v okviru Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire vzpostavili številne trajne raziskovalne ploskve, na katerih so ob predpostavki, da je pragozd stabilen ekosistem, izvajali predvsem tradicionalne raziskave strukture gozdnih sestojev in vegetacije. Raziskave so kasneje pokazale, da je razvoj v gozdnih ekosistemih zelo dinamičen in nepredvidljiv. V tej smeri so se tudi spremenile raziskave, ki danes proučujejo razvoj ekosistemov in ekosistemskih funkcije gozda ter vplive podnebnih sprememb nanje.

Odmevne raziskave so vplivale na razvoj gozdarstva kot ga v Sloveniji in tudi svetu poznamo danes. Tovrstne raziskave nam dajejo vpogled v delovanje in razvoj gozdnih sestojev, iz katerega črpamo znanje in ga vpeljujemo v gospodarjenje z gozdovi. Človekovo poseganje je tako zelo blizu naravnim zakonitostim in zato je gospodarjenje z gozdom sonaravno. Ravno zato je ohranjanje pragozdov in gozdnih rezervatov in snovanje novih gozdnih rezervatov pomembno.

Skladno z ugotovitvami raziskav so na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire svoje študente in diplomante vseskozi izobraževali o pomenu trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja ter spoštovanja ekosistemskih in ekoloških funkcij gozda.

Danes Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire intenzivno intenzivno sodeluje s Pahernikovo ustanovo pri promociji sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom. Pahernikova ustanova, gospodari z živim spomenikom, laboratorijem, gozdom, v katerem že več kot 100 let poteka trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje. Pahernikova ustanova hkrati močno podpira razvoj gozdarstva, saj štipendira nadarjene študente oddelka ter finančno podpira raziskave oddelka in širjenje novega znanja o takšnem načinu gospodarjenja z gozdom.

Naslednji korak, ki ga za promocijo trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom pripravljajo partnerji s področja gozdarstva v Sloveniji, je projekt vzpostavitve Centra za razvoj sonaravnega, trajnostnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki ga v Radljah ob Dravi skupaj z Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in ProSilvo Slovenije pripravlja Pahernikova ustanova. Projekt podpira tudi lokalna skupnost, Občina Radlje ob Dravi, Območna in Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije ter druge zainteresirane institucije in posamezniki. Center bo stičišče gozdarske stroke, ki bo promovirala idejo in izkušnje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom domači in tuji splošni ter strokovni javnosti.