Bukev je zagotovo najbolj pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Ker je je veliko, imamo na voljo tudi veliko bukovega lesa. Še vedno se ga veliko porabi za drva, ima pa tudi vrednejše oblike uporabe, kot je izdelava furnirja, za pohištvo itd. Glavna težava pri uporabi bukovega lesa je njegova obstojnost. Bukovina sodi med lesne vrste z najslabšo odpornostjo proti glivam.

Raziskovalci Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so preučevali, kako hitro propada bukov les na prostem, ki ni v stiku z zemljo. V Ljubljani so postavili modelni objekt na prostem (leseno hišico z leseno »teraso«) iz različnih vrst lesa in spremljali propadanje.

Prvi znaki propadanja bukovega lesa se pojavijo že po nekaj mesecih, ko se pojavijo prve posledice naselitve gliv. Po letu dni so že vidni znaki trohnobe, nezaščiten bukov les pa propade v štirih do šestih letih. Za propad so krive glive razkrojevalke, ki se jim hitro pridružijo tudi glive modrivke, ki spremenijo barvo lesa. Pri uporabi bukovega lesa na prostem, je tako potrebna ustrezna zaščita.

Povzeto po (vir): Humar M. in sod., Življenjska doba bukovine na prostem. Gozdarski vestnik, letnik 73, številka 10. Ljubljana 2015.