Uniforest

Gozdovi so predragoceni, da bi jih izgubili – mednarodni dan gozdov 2020

  • 21.03.2020
  • Mednarodni dna gozdov 2020

    Vsako leto 21. marca praznujemo mednarodni dan gozdov. Gozdovi so pomembni za naš planet in za naše okolje. Zato je pomembno, da se zavedamo njihove vloge in jih skušamo ohraniti, saj v njih prebiva več kot 80 % kopenskih vrst rastlin, gliv in živali. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom: »Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili.«

    Gozdovi so najbolj biotsko raznovrstni ekosistemi na kopnem – v njih prebiva več kot 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. V gozdovih po vsem svetu najdemo več kot 60.000 različnih drevesnih vrst. Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine in so za človeka zelo pomembni. Neposredno je od gozdov odvisno preživetje več kot milijarde ljudi. Kljub njihovemu izjemnemu pomenu pa se krčenje gozdov na globalni ravni dogaja z skrb vzbujajočo hitrostjo – letno je na svetu povprečno uničenih kar 13 milijonov hektarjev gozda, kar predstavlja od 12 do 20 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Biotska raznovrstnost je na svetovnem nivoju resno ogrožena zaradi krčenja gozdov, degradacije gozdov in podnebnih sprememb. Genetska pestrost populacij drevesnih in živalskih vrst pomaga gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe in druge grožnje, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihova obnova pa sta ključnega pomena za preživetje ljudi, živali, rastlin, gliv in za blaženje podnebnih sprememb.

    Mednarodni dan gozdov 2020

    Stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti v slovenskih gozdovih je visoka. V Sloveniji je skupaj več kot 70 različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli 200 gozdnih vegetacijskih enot, ki jim pravimo gozdne združbe in so ključna podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Navzočnost številnih zavarovanih in ogroženih vrst v gozdovih kaže na ohranjenost in pestrost gozdnih rastišč ter izjemen ekološki pomen gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V Sloveniji so poleg vrst, ki so razširjene po celi Evropi, prisotne tudi nekatere živalske vrste, ki so v večini evropskih držav že davno izginile. Populaciji velikih zveri medveda in volka sta pri nas v ugodnem ohranitvenem stanju. Pri risu je stanje slabše, vendar se izvajajo ukrepi in projekti za njegovo ohranitev. Kočevski in snežniški gozdovi so pomembno zatočišče dveh najbolj ogroženih vrst žoln - triprstega in belohrbtega detla in drugih vrst, katerih življenjski prostor je odvisen od količine mrtvega lesa.

    Ohranjanje narave je vgrajeno v slovenski sistem gospodarjenja z gozdom. Imamo tako imenovano »slovensko gozdarsko šolo«. Zgodovino organiziranega varstva narave na Slovenskem so začeli gozdarji, ko se je dr. Leopold Hufnagel v letu 1892 odločil, da naj delček roških gozdov ostane pragozd. Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov s površino 9.508 hektarov. Med njimi pa je tudi 14 pragozdnih ostankov, ki služijo tudi kot učilnica za preverjanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle in pragozd Krokar sta bila leta 2017, skupaj z ostalimi prvinskimi bukovimi gozdovi iz več evropskih držav, uvrščena na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

    Več kot 50 % slovenskih gozdov je v območjih Natura 2000. Območja Natura 2000 zajemajo 37 % slovenskega ozemlja, približno 70 % te površine pa predstavljajo gozdovi – skupaj obsegajo preko 524.000 ha gozdov. Zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov v gozdnem prostoru je vgrajeno v načrtno ravnanje z gozdom. Sistem gozdnogospodarskih načrtov in naravovarstvenih smernic nadomešča posebne upravljavske načrte območij Natura 2000 in je dober primer integralnega varstva ter sodelovanja gozdarske in naravovarstvene stroke. Ohranjanje naravne biotske raznovrstnosti in varstvo narave sta ključni del gospodarjenja z gozdovi.

    Razvojni projekti podpirajo varstvo biotske raznovrstnosti v slovenskih gozdovih. Projekti nacionalnih in evropskih mehanizmov LIFE, Interreg, kohezijskih skladov in drugih, spodbujajo ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti v slovenskih gozdovih. Na Zavodu za gozdove Slovenije trenutno poteka več kot 10 evropskih projektov, ki vključujejo aktivnosti za izboljšanje biotske raznovrstnosti na vseh nivojih. V letošnjem letu se zaključujeta projekta LIFEGENMON in LIFE Artemis, v katerih razvijajo ukrepe za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe in izzive globalizacije – omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih ter spremljanje in zagotavljanje zadostne genetske pestrosti v gozdovih. V okviru projekta LIFE LYNX omogočajo preživetje populaciji risa v Sloveniji in širše, v projektu LIFE IP NATURA.SI pa konzorcij 15 partnerskih organizacij izdeluje strokovne podlage in ukrepe za okrepljeno upravljanje z gozdovi in gozdnimi vrstami na območjih Natura 2000. To je projekt, ki bo začrtal nadaljnje oblikovanje ukrepov in aktivnosti na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v gozdovih do leta 2027.

     

    Dobra praksa na področju gozdarstva in sledenja lesa - Bureau Veritas