Ris Katalin je bil spuščen na prostost

01.04.2020

Včeraj so na območju Snežnika v naravo izpustili risa Katalina. Risa so pred 24 dnevi pripeljali iz Romunije v oboro v Sloveniji, kjer se je prilagajal na svoje novo okolje. Katalin je drugi ris od najmanj desetih, ki bodo v okviru projekta za rešitev Dinarsko–JV alpske populacije risa pred izumrtjem, LIFE Lynx, v naslednjih štirih letih izpuščeni v Sloveniji. Dva risa od skupno štirih so že izpustili na Hrvaškem.

Risjega samca Katalina so 7. marca pripeljali iz Romunije in ga za tri tedne namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V tem času so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe LIFE Lynx. S pomočjo uporabe prilagoditvenih obor poskušajo zmanjšati možnost, da ris po izpustu odtava daleč stran od mesta izpusta in ostane brez stika z risi iz Dinarsko-JV alpske populacije.

Ris Katalin v obori

Do zdaj so v okviru projekta v Sloveniji in na Hrvaškem doselili štiri rise (Goru, Doru, Alojzije, Katalin), od skupno vsaj 14, ki bodo pripomogli k zmanjšanju parjenja v sorodstvu in pomagali rešiti Dinarsko-JV alpsko populacijo risa pred izumrtjem. Vsi risi so opremljeni s telemetričnimi ovratnicami, s pomočjo katerih jih bodo spremljali in ugotavljali, kako se vključujejo v populacijo. Prvo vključitev so potrdili v genetskem laboratoriju Biotehniške fakultete januarja letos, ko so ugotovili, da imata ris Goru in slovenska samica Teja skupno potomko, ki so jo poimenovali Mala.

Izpust risa Katalina

Ekipa LIFE Lynx je s pomočjo telemetrijskih podatkov ugotovila, da se je Goru letos po domnevnem parjenju s Tejo v Sloveniji za tri tedne odpravil še na območje Gorskega kotarja na Hrvaškem, kjer so prisotne vsaj tri risinje.

Slovenija s pomočjo sofinanciranja Evropske unije, Ministrstva za okolje in prostor ter projektnih partnerjev s projektom LIFE Lynx uresničuje strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja risa (Lynx lynx) v Sloveniji 2016 - 2026. Preselitev risov poteka iz Karpatov, kjer je najbližja (in zato najbolj primerna) vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.

Fotografije: Kawka

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem