Evropska unija pripravlja Evropsko strategijo o biodiverziteti do 2030, ki načrtuje omejevanje sečnje, hkrati pa se od gozdov pričakuje povečan posek za večjo rabo lesa v okviru zelenega gospodarstva. Poleg tega so tu še druga pričakovanja glede drugih vlog gozda. Vse to lastnike gozdov postavlja pred velike izzive, za katere se bojijo, da jim ne bodo kos, še posebej, če bo naša politika neustrezno razumela evropske strategije.

Nove strategije zahtevajo omejevanje sečnje, povečanje rabe lesa za namene zelenega gospodarstva, povečana pričakovanja glede intenzivnosti turistične in rekreacijske vloge gozda in prilagajanje podnebnim spremembam. Latniki gozdov združeni v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, v Sloveniji je sicer v zasebni lasti približno ¾ vseh gozdov, lahko vse to zagotavljajo, le s proaktivnim gospodarjenjem in jasnimi cilji, ki jih je treba čim prej uskladiti in zapisati v nov nacionalni gozdni program in prenovljeno zakonodajo. Opozarjajo, da je veliko lastnikov gozdov in industrije na podeželju odvisnih od lesa, slovensko gozdarstvo pa je v EU izjema. Želijo si, da bi v luči težke gospodarske situacije združili moči in začeli iskati nove poti in sinergije.

Zveza podpira Teden gozdov in v luči letošnjega slogana »Skrbno z gozdom!«, opozarja na kodeks Obisk v naravi, ki ga je podpisalo 27 slovenskih organizacij, ki se trudijo v skrbi za naravo. Kodeks gradi na petih stebrih spoštovanja - spoštovanje do narave, sebe, drugih, lastnine in lokalnih skupnosti.